Podjetniške zgodbe - FONDA PIRANSKI BRANCIN (SLO)

Glede na to, da smo konec decembra, ko na mizah prevladujejo same dobrote, objavljajo sedaj zgodbo dr. Irene Fonda, ki smo jo decembra gostili na Fakulteti za Management v Kopru v okviru predmeta Podjetniška rast in projekta Kariernega centra.  Dr. Irena Fonda je direktorica uspešnega družinskega podjetja Fonda.si., s koreninami na območju Pirana, ki se ukvarja z gojenjem in prodajo morskih dobrot – brancinov, orad in školjk. 

 Že Irenin oče je bil velik ljubitelja morja. Svojo ljubezen do morja je prenesel na svoja dva otroka in tako se je pot nadaljevala in pripeljala do družinskega podjetja Fonda.si. Osnovna dejavnost podjetja so vsa podvodna dela, kasneje se je podvodnim delom pridružila še ribogojnica in školjčišče, ki ga Irena prav posebej ne omenja saj je za njo pomembnejša ribogojnica. Z gojenjem rib se ukvarjajo že 10 leto. Ideja za ribogojnico se je je porodila Ireninemu očetu in bratu, ko sta med potapljanjem ugotovila, da v slovenskem morju ni več toliko rib kot jih je bilo nekdaj. 

V začetku poslovanja so imeli velike probleme, ker je med ljudmi veljalo prepričanje, da gojena riba ni tako dobra, kot prosto živeča in so bile njihove ribe manj cenjene. Ker v Sloveniji ni bilo zanimanja za ribe iz ribogojnice Fonda.si so jih sprva prodajali v Italiji, na borzah. Tam so prodali 96% vseh rib. Vendar to ni bilo to, kar so oni hoteli. Odločili so se, da morajo nekaj spremeniti, saj so hoteli da bi bile njihove ribe bolj cenjene. Odločeni so bili, da bodo vzredili najboljše gojene ribe na svetu. Tako je nastala ideja za blagovno znamo FONDA PIRANSKI BRANCIN.  Blagovna znamka je letos praznovala 6. rojstni dan. Ko so predstavili svojo idejo o blagovni znamki so se jim vsi smejali in niso verjeli v uspeh. Sama blagovna znamka pomeni zgodbo podjetja, ki jo moraš dobro prodati in predstaviti, tako da bo pritegnila kupce. Na začetku so blagovno znamo Fonda povezovali z gojeno ribo, kar med ljudmi ni vzbujalo zanimanja. Danes Fonda pomeni nekaj, kar je boljše od ostalega. Kasneje so dobili veliko podporo medijev, saj so ti začeli na veliko pisati o njih in tako se je zanimanje za blagovno znamko FONDA PIRANSKI BRANCIN povečalo.

Danes 70% vseh rib, ki jih vzgojijo prodajo na slovenskem trgu, ostalo prodajo v Italijo in Avstrijo. Ne prodajajo več na ribji borzi, ampak samo restavracijam z visoko kulinariko, specializiranim grosistom in končnim potrošnikom, katerim nudijo dostavo rib neposredno do doma. Danes se je povpraševanje tako povečalo, da nimajo dovolj rib, da bi zadovoljili potrebe vseh odjemalcev. Na leto vzgojijo 50 ton rib. Vse njihove ribe so označene z značko, ki zagotavlja poreklo. Ribe pred transportoma dajo v lično oblikovano škatlo, ki je opremljena z nalepko, v kateri je čip, kar omogoča sledenje. Na Hrvaškem so ustanovili sestrsko ribogojnico, pod pobočji Osoršice pri Osorju. Tukaj gojijo Fonda brancin in Fonda orada. V ribogojnici Fonda Osorski Otoci poteka vse v skladu in z navodili matičnega podjetja v Piranu.

Ponujajo tudi organizirane oglede ribogojnice in organizirajo kuharske tečaje za pripravo morskih dobrot. Dr. Irena Fonda, pravi, da je za odlično ribo potrebno vložiti veliko truda že v samem začetku, ko izbirajo ribje mladice. Pravi tudi, da ribe hranijo samo ročno z najkvalitetnejšo hrano kar jim omogoča, da spremljajo kaj ribe pojedo in tako jim uspeva, da je PIRANSKI BRANCIN vrhunska riba, ki je v skladu z vsemi njihovimi željami in pričakovanji. Kljub temu, da dr. Irena nima podjetniške izobrazbe ima podjetniško žilico in duh, je polna novih idej, ki se na njeni trenutni podjetniški poti odlično ujemajo z njeno izobrazbo. In ko smo že pri hrani, DOBER TEK!

Zapisala: Anna Poropat, študentka univerzitetnega študija na UP FM

ODPRTO INOVIRANJE IN STRATEŠKA ZAVEZNIŠTVA (SLO)

Uspešne organizacije so prišle do spoznanja, da je v okolju veliko uporabnega  znanja, katerega s pomočjo informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami v sodobnem svetu ni težko združiti. Z uporabo modela odprtega inoviranja lahko raziskovalne projekte podajo znanstveniki in raziskovalci lastnega podjetja ali pa znanstveniki in raziskovalci zunaj podjetja. Med samim razvojem raziskovalnega projekta, lahko na razvoj vplivajo tudi zunanje tehnologije, ki lahko vstopajo na različnih mestih skozi proces. Ti razvojni projekti lahko gredo na trg tudi na različnih mestih kot licence drugim podjetjem ali pa se ustanovijo skupna mešana (SPIN-OFF) podjetja. Lahko pa projekti napredujejo skozi razvoj in preidejo iz podjetja kot novi proizvod ali storitve, ki lahko gredo na novo ali pa na trenutno tržišče. Z doktrino odprtega inoviranja je možno preseči problem usmerjenosti univerz v teorijo, inštitutov v nove in visoke tehnologije, poslovanje podjetij z nizko tehnologijo ter možnost uporabe, kar je razpoložljivega na tržišču za uporabnika.

Združevanje specifičnih virov in znanj dveh ali več sodelujočih podjetij ali partnerjev je ena izmed definicij opredelitve strateških poslovnih povezav, ki imajo namen dosegati skupni cilj kakor tudi cilje vsakega posameznega sodelujočega. Strateško poslovno povezovanje ima močan vpliv na inovativno sodelovanje ter močan vpliv na boljše sodelovanje med univerzami in raziskovalnimi inštitucijami na eni strani ter proizvodnimi in storitvenimi sistemi na drugi strani, kakor tudi na sodelovanje s celotnim podpornim okoljem. Večina poslovnih rezultatov v podjetjih, ki so vključena v strateške poslovne povezave je tudi nadpovprečnih glede na panogo.

 Podjetja lahko preko strateških poslovnih povezav uspešno preidejo iz modela zaprtega inoviranja v model odprtega inoviranja, predvsem zaradi predhodnega sodelovanja na drugih področjih, poznavanja medsebojne kulture, zaupanja, odprtosti in odkritosti v poslovanju, želje po doseganju skupnih cilje itd. Z inovativnim sodelovanjem se znanje in ideje lažje prenašajo kot na prostem trgu in se lažje ustvarijo pogoji za obojestransko korist, kot so pridobivanje novih znanj, inovacij in tudi možnost sodelovanja pri večjih projektih, kakor tudi možnost izboljšanja dolgoročne uspešnosti poslovanja podjetij in vzpostavitev primerne kulture in klime inoviranja. Ne glede na vrsto odnosa morajo podjetja, ki uporabljajo odprto inoviranje, vzpostaviti ravnotežje med potrebo po spodbujanju odprtosti odnosov, hkrati pa sprejemati proaktivne ukrepe, da zaščitijo svoje interese. Potemtakem so strateške poslovne povezave trden most pri prehodu iz modela zaprtega inoviranja v model odprtega inoviranja.

Avtor: Aleksander Strašek, povzeto po magistrskem delu, FM, 2012

Zapisano v eseju… izziv pri predmetu in vloga pri projektu…

Izdelava projekta Spletno sejmišče mi predstavlja izziv, da bomo kot tim uspešno dokončali projekt in ga nazorno predstavili. Po želji, da bo všeč poslušalcem in predvsem, da bo nekaj novega, svežega, drugačnega od ostalih že znanih na trgu in predvsem uporabnega. 

Vloga našega tima je skupinska, da skupaj vsi dopolnjujemo, popravljamo in prispevamo k celoti. Morda je moja posebnost le ta, da že imam nekaj izkušenj na tem področju, ki sem jih pridobil pri ustanovitvi portala za skupinsko nakupovanje po akcijskih cenah www.recesija.si.

Pred časom pa sem zakupil tudi domeno www.topšit.si, katera se mi je zdela zanimiva saj je bila letošnje leto zelo priljubljena fraza, ki v prenesenem pomenu pomeni najboljše, vrhunsko, mega… Tako sem v skupini predlagal, da jo uporabimo za končno predstavitev s katero bomo na spletu predstavili naš projekt. Kasneje pa mi bo prišla še kako prav pri novem projektu. (Naj omenim, da imam v shrambi poleg omenjene tudi še domene www.privarčuj.si, www.mettaprezzo.it –polceneje in www.cruiser.si).

Avtor: Rok Poplatnik

Zapisano v eseju...

Predmet Snovanje in izpeljava podjetniške zamisli vidim kot prijetno presenečenje na predmetniku fakultete za Management Koper. Predstavlja mi popestritev sicer togega in po mojem mnenju dokaj neučinkovitega učnega procesa. Zelo mi je všeč dejstvo, da snov, ki nam je podana tekom predavanja takoj prenesemo v »prakso«. Dejansko nam je na predavanjih/vajah snov teoretično predstavljena v naslednjem trenutku pa že snov prenašamo v prakso preko projektnega dela v ekipah in ravno to mi je najbolj všeč. Menim namreč, da sem, zaradi takšnega načina dela osvojil bistveno večjo količino znanja kot bi jo sicer. Delo v ekipah namreč omogoča učenje na napakah, saj je velikokrat tako, da se ti teoretično podano znanje zdi smiselno in meniš, da veš dovolj o določeni zadevi, a šele ko to sam poizkusiš ugotoviš, da temu ni tako in da je potrebno detajlno preučiti teoretični proces, da ti uspe znanje prenesti v prakso. Odobravam tudi sprotno pisanje esejev, ki je pomemben del zaključne ocene, čeprav mi slednje zaradi obilice obveznosti predstavlja precejšen izziv. V kolikor hočeš esej napisati na primernem nivoju, je potrebne veliko energije in časa, saj je potrebno za vsak izdelek predelati večje količine literature, ki pa je po večini v tujih jezikih. Mogoče bi bilo dobro, če bi se lahko ta predmet izvajal samostojno, torej bi v določenem semestru imeli samo ta predmet, saj je glede na tempo, ki ga živi večina sicer rednih a zaposlenih študentov skoraj nemogoče opravljati redne obveznosti dveh ali več predmetov hkrati. Poleg časovne stiske mi bi lahko kot eno izmed težav omenil razpršenost in raznolikost ekipe. Ekipa je namreč sestavljena iz šestih članov, ki smo razpršeni širom Slovenije, kar predstavlja določeno oviro pri opravljanju skupnih nalog, ki bi jo bilo sicer mogoče v določeni meri premagati z uporabo različnih razpoložljivih tehnologij. Na žalost pa vsi člani ekipe nimajo potrebnih znanj za tovrsten način sodelovanja. Avtor: Andrej Samec

Nov podjetniški hit je "BITI FIT" (SLO)

4.12.2012 je Fakulteta za management v Celju gostila mag. Franca Kotnika, direktorja Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice pri predmetu Podjetništvo, predavateljice izr. prof. dr. Doris Gomezelj Omerzel. Predstavil je rezultate raziskave na temo Življenjski slog podjetnikov in izgorelost.

Gost, ki je tudi sam podjetnik od leta 1994 priznava, da je tudi sam imel obdobje v svojem življenju, ko je šel s svojim podjetniškim zagonom  predaleč. K sreči je prišel do spoznanja še pravočasno in ga njegov zagon ni stal hujših zdravstvenih težav ali nepopravljivih medsebojnih odnosov z njegovimi bližnjimi. To in časopisni članek o tem, da dve tretjini Slovencev zaznava izgorelost in da le ta najbolj ogroža prav podjetnike je bil razlog za izbor področja raziskave. Po njegovem mnenju  sta stres in izgorelost postala poglavitni bolezni 21. stoletja. Poudariti je potrebno, da je stres najpomembnejši povzročitelj izgorelosti, ta pa je pravzparav je negativna reakcija na stres. Zato stresa ne smemo enačiti z izgorelostjo.

Rezultati raziskave so pokazali, da je izgorevanje pogostejše pri ljudeh, ki v povprečju uživajo priložnostne obroke, manj redno malicajo in pri ljudeh, ki imajo višji indeks telesne mase. Najvišja stopnja izgorelosti se pogosteje kaže pri kadilcih medtem, obenem pa so podjetniki, ki so telesno dejavni, manj podvrženi izgorevanju. Zagotovo  elementi življenjskega sloga (prehrana, telesna dejavnost, droge, obvladovanje stresa) vplivajo na izgorevanje.

Vsak podjetnik bi moral postaviti skrb za svoje zdravje na najvišjo raven, si vzeti čas za osebnostno rast, in narediti jasno razmejitev med svojim zasebnim življenjem in podjetjem. V Sloveniji bi bilo prav tako potrebno dati več poudarka na osveščanje družbene skupnosti o pomenu zdravega življenja ter uvesti nov podjetniški hit:"Biti fit". To so predlogi gostujočega podjentika za izboljšanje tako osebne kor organizacijske ravni. Ob koncu predstavitve se je razvila živahna diskusija, študenti pa so se polni novih spoznanj zahvalili gostu za zanimivo in aktualno predstavitev.

Torej podjetniki: GIBAJTE SE, ZDRAVO JEJTE IN VZEMITE SI ČAS ZASE! Nov podjetniški hit je "BITI FIT"

Avtorici: Ester Gradišek in izr.prof.dr. Doris Gomezelj Omerzel