Kultura Inoviranja s pomočjo dizajnerskega razmišljanja in poslovnega modeliranja (SLO)

Eden od namenov študijskega programa I-šola (v okviru predmeta Snovanja in izpeljava podjetniške zamisli) je tudi poučevanje kulture inoviranja s tem ko se študentje sistematično učijo procesa inoviranja po posameznih fazah. Rezultat takega dela so ne samo nova znanja, ideje za potencialne inovacije in nova odkritja, ampak tudi spoznavanje ljudi različnih profilov in uživanje ob delu. Študenti, izhajajoči iz takega programa bodo ustvarjalni ljudje zmožni timskega sodelovanja. Dizajnersko razmišljanje predstavlja ustvarjalni del študijskega programa, medtem ko poslovno modeliranje ustvarja poslovne priložnosti, ki so zanimive za implementacijo na trgu. 

Študijski program bazira na procesu dizajnerskega razmišljanja kot način dela, ki nudi poglobljeno in nepozabno izkustvo poučevanja inoviranja. Preko načina razmišljanja študenti osvojijo »bistvo« inovacije v smislu zavedanja, da lahko nekaj spremenijo. Udeleženci programa se družijo, ustvarjajo pomembna življenjska prijateljstva in mreže, ki jih povezujejo še dolgo. Uporabniški vidik pripomore k širšemu razumevanju družbe (kupca) in pripomore k boljši ocenitvi preučevanega stanja. Koncept dizajnerskega razmišljanja temelji na skupinskem delu, ki ga je v današnjem izobraževalnem sistemu relativno malo. Še vedno obstaja prepričanje, da je skupinsko  delo neproduktivno in da v skupini obstajajo posamezniki, ki se z malo truda prebijejo skozi izobraževanje. V življenju in v poslu je drugače. Potrebno se je srečevati z različnimi ljudmi in skupinami, s katerimi je treba znati vzpostaviti komunikacijo, zato je pomembno da se le-te študentje naučijo že v času študija. Interaktivna komunikacija in komunikacija med posamezniki, izhajajočimi z različnih področij, sta pri dizajnerskemu načinu razmišljanja zelo pomembni. Skrivnost uspeha je v delitvi znanja in odpravi egoističnega obnašanja. Cilj je, da študentje postanejo kompetentni misleci in razgledane osebnosti, ki se zavedajo, da bodo v prihodnosti nosilci inovativnih projektov. Znanje antropologije in zmožnosti vživetja v drugo osebo z drugačnimi izkušnjami in priložnostmi, so velike kompetence študentov, ki gredo skozi podoben študijski program.

Za potrebe podajanja učnih vsebin in izvajanje programa so študenti porazdeljeni v skupine. Več skupin lahko rešuje enak podjetniški izziv oziroma proučevanje problematike, tako dobijo večje število možnih rešitev. V skupinah se učijo vlog in postopanj, ki pripeljejo do inovacije. Skupine imajo lastnosti odprtega inoviranja (foruma), kjer udeleženci operirajo s projektom iz realnosti, s pomočjo metodologije dizajnerskega razmišljanja. Podjetniški izzivi, ki jih podajo podjetja, so kompleksni in se navezujejo na večje število med seboj prepletenih informacij. Količina informacij je spremenljiva in pogosto vključuje večje število disciplin, zato se je potrebno raziskovanja lotiti sistematično. Delo je eksperimentalno, zato je poti do rešitev običajno več,in ne ena sama. To je vidno v fazi prototipiranja in testiranja, še nekoliko bolj pa v fazi poslovnega modeliranja.

Avtor: Tine Nagy

Prototipiranje kot razmišljanje z rokami (SLO)

Četrta faza v procesu dizajnerskega razmišljanja se nanaša na prototipiranje (vizualizacija idej in konceptov). Običajno se beseda prototip nanaša na razvoj izdelkov pred množično proizvodnjo, v zadnjem času pa lahko govorimo tudi o prototipiranju storitev kot načrtovanju uporabniške (kupčeve) izkušnje. Torej prototip v procesu dizajnerskega razmišljanja zaznamujejo prikazi idej, ki so povezani v uporabniško izkušnjo (za te je značilna hitrost in poceni materiali). Uporabniško izkušnjo lahko primerjamo s scenarijem za film - torej predstavljajmo si dogajanje glavnega igralca, v tem primeru uporabnika-kupca, ki od začetka filma skozi različne ključne momente in dogodke doživi nepozabno izkušnjo. Preneseno v realno življenje pomeni, da je potrebno skrbno načrtovati uporabniško izkušnjo, šele na to se lotimo izdelka oziroma storitve. Le-teh je celo lahko znotraj ene izkušnje več, saj na izkušnjo lahko vpliva več ključnih momentov, ki jih v angleščini poimenujemo touchpoint (pomembna točka, s katero pride v stik uporabnik), vsak touchpoint pa lahko predstavlja na primer izdelek, oglas, aktivnost, in drugo.

 Slovar slovenskega knjižnega jezika povzema prototipiranje kot osnovno podobo, obliko kot merilo, vzorec za vse ostale stvari; oziroma kot izdelek namenjen za preizkušnjo in izpolnjevanje pred serijsko izdelavo. Sama razlaga ni napačna, dizajnersko razmišljanje si jo je pač prilagodilo za svoje potrebe. V kolikor vas zanima še praksi, kako zgleda prototipiranje uporabniške izkušnje, predlagam, da se udeležite ene od delavnic dizajnerskega razmišljanja!

Avtor: Tine Nagy

CEBBIS - delavnica za podjetnike - od ideje za produkta (SLO)

V sklopu projekta Prenos znanj in tehnologij v mala in srednja podjetja je Fakulteta za management v septemberu organizirala enodnevno delavnico za podjetnike z naslovom Dizajnersko razmišljanje – ključ do uspešnega razvoja izdelka ali storitve. Podjetnikom smo uspešno predstavili kako z dizajnerskim razmišljanjem učinkovito in inovativno razviti izdelek ali storitev.

Delavnica dizajnerskega razmišljanja v okviru mednarodnega projekta CEBBIS je minila v znamenju kreativnega razmišljanja po vzoru metodologije dizajnerskega razmišljanja. Udeležencem smo predstavili zanimivo metodo, kako uspešno razviti izdelek ali storitev, nato jih naučili ustvarjalno razmišljati, na koncu pa so na praktičnem primeru razvili še nov izdelek oziroma storitev. Delavnico so vodili dr. Mitja Ruzzier, Tine Nagy ter mag. Blanka Tacer, vsi s Fakultete za management, in Irman Abdić, strokovnjak za spletne tehnologije in zmagovalec natečaja Podjetna Primorska 2012.

Na delavnici so udeleženci spoznali metodologijo dizajnerskega razmišljanje in njen proces, ki zavzema sosledje petih faz: raziskovanje, razlaganje, generiranje idej, eksperimentiranje in izvedbo. Predavanje je bilo interaktivno prepleteno z aktivnim sodelovanjem udeležencev, ki so z namenom osvojitve znanj s področja dizajnerskega razmišljanja, reševali izmišljen izziv, in sicer potencialno inoviranje uporabniške izkušnje nakupovanja na odprti tržnici v Kopru. Izziv je bil namenjen predvsem testiranju znanj, zato je celotno dogajanje potekalo v kreativnem ozračju, ki je na koncu pospremilo s številnimi idejami in predlogi, ki so preko prototipov bili dejansko predstavljeni javnosti.

Na Fakulteti za management smo v okviru Katedre za podjetništvo in v sodelovanju z univerzitetnim inkubatorjem na dodiplomskem in podiplomskem študiju začeli izvajati Inovacijsko šolo, kjer uporabljamo metodologijo dizajnerskega razmišljanja. Do danes je bilo izvedenih več predmetov, kjer so študenti reševali različne praktične izzive podjetij kot so Tomos, DIFF, Stol, Banka Koper, Harpha Sea itn.

Po našem mnenju obstaja velika perspektiva pristopa dizajnerskega razmišljanja, zato smo za potrebe širitve obzorij nedavno obiskali šolo dizajnerskega razmišljanja na nemški univerzi v Potsdamu, kjer smo si izmenjali izkušnje. Glede na povedano obstaja realna možnost, da bi ob primerni podpori, tj. vlaganju zadostnih sredstev v prostore, ljudi in raziskovanje, Fakulteta za management postala ena izmed vodilnih ustanov na področju razvoja uvajanja dizajnerskega razmišljanja v pedagoški proces pri nas. Takega širokopoteznega načrta pa si ni mogoče zamišljati brez povezave med raziskovalnimi in izobraževalnimi ustanovami primorske univerze.

Celotna novica dostopna na strani:

http://www.fm-kp.si/si/novice/1085

V Kopru pričela že 3.Inovacijska šola! (SLO language)

INOVACIJSKA ŠOLA I.ŠOLA

Fakulteta za management (FM) in Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP) sta uspešno pričela z izvedbo predmeta, ki povezuje in prenaša znanja iz akademskega sveta v gospodarstvo ter obratno. Govorimo o inovacijski šoli, ki poteka že tretjič in je letos zastavljena tako, da so vanj vključeni podiplomski študenti z UP  ter podjetje Banka Koper in Plan-e, ki so prispevala konkretne izzive iz poslovnega sveta. Več o inovacijski šoli si lahko pogledate na naslovu http://apps.mikrobiz.net/is/sl, spremljate pa nas lahko tudi preko Facebooka  (http://www.facebook.com/InovacijskaSola).

Temelj inovacijske šole je filozofija dizajnerskega razmišljanja po vzoru d.school-a, ki je znan predvsem na standfordski univerze v ZDA in na univerzi v Potsdamu (HPI-Hasso Platner Institute). Glavni cilj i.šole je naučiti se dizajnerskega načina razmišljanja (angl. design thinking), ki ponuja drugačen pogled na razvoj proizvodov in storitev in pomeni odmik od klasičnega ekonomskega reševanja problemov, slednje tudi v sodelovanju s podjetji.

Tokratna I.šola se izvaja v sklopu programa čezmejnega sodelovanja Slovenija Italija 2007-2013 pod okriljem strateškega projekta Know-Us, ki skrbi za soustvarjanje konkurenčnega znanja med Univerzami in MSPji in poteka v sklopu predmeta Snovanje in Izpeljava podjetniške zamisli podiplomskega študijskega programa Management Fakultete za management pod vodstvom izr. prof. dr. Mitje Ruzzierja. Pri izvedbi pa sodelujejo tudi predavatelji Blanka Tacer, Tine Nagy in priznani primorski inovator Boris Pfeifer ter Tisa S.Pucer, koordinatorica i.šole na UIP.

V letošnji i.šoli ustvarjalno razmišlja preko 50  študentov podiplomskega študijskega programa Management. Predavanja in vaje predmeta so oblikovana kot »srečanja«, ki se odvijajo v inovativnem podjetniškem okolju UIP. Del izvedbe pa se dogaja tudi v obliki terenskih vaj namenjenih razumevanju uporabnikov in izbranih izzivov. Na primeru Banke Koper, podjetja znanega po svojih inovativnih pristopih v bančništvu in usmerjenosti k uporabnikom,  se išče nova uporabniška izkušnja banke, prilagojena bodisi mladim, starejšim oziroma banki, ki bi v eni poslovalnici znala združiti medgeneracijsko sodelovanje.

Program i.šole stremi k usposabljanju študentov za ustvarjalno reševanje poslovnih izzivov podjetij. Glavni namen i.šole je izdelava izdelka, modela, procesa ali storitve, ki rešuje konkreten problem oziroma izziv, ki so ga postavila podjetja. Poteka v projektni skupini, ki jo vodita mentor iz sodelujočega podjetja in projektni mentor. Študenti se seznanijo z razvojnimi projekti podjetij in konkretnimi poslovnimi izzivi. Skozi interdisciplinarni proces se študentje lotevajo preučevanja uporabnikov in tako reševanja izzivov, ki so jim jih ponudila podjetja.  V okviru i.šole študenti spoznajo celoten potek razvojnega procesa od raziskovanja uporabnikov, interpretacije informacij, iskanja idej, hitrega prototipiranja in poslovnega modeliranja. S samostojnim delom študenti pridobivajo dragocene izkušnje in dodatna znanja ter se soočijo z realnim dogajanjem v podjetjih.

Projektno delo študentov letošnje i.šole temelji na dveh poslovnih projektih, ki sta jih kot izziv ponudili podjetji Banka Koper d.d. in Plan-e d.o.o. Študenti bodo obe podjetji v prihodnjih dneh tudi obiskali in spoznali njihov način dela ter produkte, ki jih ponujajo.

I.šola se bo končala v sredo, 17. Decembra 2012, ob 17. uri v prostorih Hiše Refoška Vinakoper. Udeleženci i.šole bodo predstavili rezultate svojega raziskovanja in praktična izhodišča danih izzivov. Vabljeni tudi ostali!

Za dodatne informacije:

Celotna novica se nahaja na tem naslovu:
http://www.fm-kp.si/si/novice/1122

Dejan Šraml, dejan.sraml@fm-kp.si, Fakulteta za management Univerze na Primorskem

Tisa S.Pucer, tisa.smerajc@uip.si,  Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske

Več fotografij: http://www.facebook.com/InovacijskaSola

Pomen dizajnerskega razmišljanja (SLO)

Pomen dizajnerskega razmišljanja (SLO language)

»Oblikovanje je po naravi multidisciplinarno.«

(Saša J. Machtig)

Kot že rečeno z terminom dizajnersko razmišljanje v poslovnem svetu označujemo pristop k razvoju inovativnih, konkurenčnih izdelkov in storitev. Glavna značilnost je multidisciplinarno združevanje znanja za reševanje realnih človeških problemov in volja, da se oblikovalsko disciplino enakovredno vključi v razvoj. Glavna značilnost leži v preučevanju dejanskih potreb trga, ki se ga dojema izključno skozi potrošnikove oči, za katerega se tudi ustvarja rešitve oziroma izdelke ali storitve, ki jih nek bodoči uporabnik resnično potrebuje. Tako je dizajnersko razmišljanje katalizator med gospodarstvom, tehnologijo in ljudmi. Miselna pot, po kateri se gibljejo »dizajnerski misleci«, je v neprestani navezavi s končno rešitvijo. Osnova za razmišljanje in nastavek za rešitev se opira na poslovni, tehnološki in človeški vidik ideje, inovacije oziroma rešitve. Končna inovacija, ki prinaša dodano vrednost tako končnemu uporabniku kot podjetju, je rezultat uravnotežene kombinacije omenjenih vidikov.

Avtor: Tine Nagy

Opis rojstva ideje dizajnerskega razmišljanja (SLO)

Opis rojstva ideje dizajnerskega razmišljanja (SLO language)

“Problemov ne moremo reševati z enakim razmišljanjem, s katerim smo problem tudi ustvarili”. (Einstein)[1]

Pojem »dizajnersko razmišljanje« oz. v angleščini »design thinking« v svojem dobesednem pomenu predstavlja specifičen način mišljenja, ki ga uporabljajo oblikovalci pri razvijanju novega izdelka oziroma načrtovanju storitve. Vendar ta splošna oznaka ne pove veliko. Prvi je besedo dizajn v povezavi s procesom mišljenja uporabil raziskovalec, ekonomist, sociolog, psiholog in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Herbert Simon, in sicer že leta 1969. V njegovem konceptu je bilo dizajnersko razmišljanje podobno sintetičnemu mišljenju, ki pomeni kombiniranje idej v kompleksno celoto, kot nasprotje analitičnemu mišljenju. Pri kombiniranju idej gre za izmenični proces divergentnega in konvergentnega mišljenja, kar pa je pravzaprav značilno tudi za metodo ustvarjalnega reševanja problemov. Dizajnersko razmišljanje delno vsebuje elemente abduktivnega sklepanja (za abduktivno sklepanje – kot tretji način sklepanja poleg induktivnega in deduktivnega sklepanja – je značilno, da se ga uporabi takrat, ko se na osnovi nepopolnega opazovanja želi narediti najverjetnejšo možno razlago nekega dogodka, in se ga pogosto uporablja, ko razpolagamo z nepopolnimi informacijami). Dizajnersko razmišljanje je delno podobno tudi De Bono-vemu konceptu lateralnega mišljenja, saj združuje racionalno in intuitivno komponento mišljenja (uporabo leve in desne hemisfere).

Metoda dizajnerskega razmišljanja je torej le ena izmed metod, ki se jo lahko uporabi pri reševanju odprtih problemov. Za enakim terminom pa se danes v poslovnem svetu skriva pristop k razvoju inovativnih, konkurenčnih izdelkov in storitev. Koncept dizajnerskega razmišljanja so dodelali in ga v praktične namene uporabljajo na Inštitutu za dizajn Hasso Plattner v Silicijevi dolini (zasledimo ga lahko tudi pod imenom Stanfordski d.school – več na: http://dschool.stanford.edu/). Na omenjenem inštitutu svoje študente različnih študijskih smeri usposobijo za reševanje pomembnih družbenih problemov, s katerimi se bodo v svojem profesionalnem življenju soočali v 21. stoletju.

Avtor: Tine Nagy

---

[1] »We can't solve problems by using the same kind of thinking we used when we created them« (Einstein).

Start

We are starting a new era of innovation