Mag. Nastja Mulej: Kako postanem kreativen podjetnik? (SLO)

Beseda podjetnik se vse bolj uveljavlja in pridobiva na pomenu. Kljub temu, pa za številne posameznike pomeni nezadovoljivo poznavanje, negotovost ali celo bojazen. Da bi njeno obsežnost razumeli tudi izven običajnih tradicionalnih okvirjev, je bilo na UP FM organizirano gostujoče predavanje z naslovom Kako postanem kreativen podjetnik?, na katerem  je spregovorila mag. Nastja Mulej, ki je samostojna podjetnica in edina licencirana trenerka metod kreativnega razmišljanja po dr. Edwardu de Bonu. 

S sproščeno predstavitvijo svoje podjetniške zgodbe v Kopru na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, dne 13.decembra 2012,  je gostja mag. Nastja Mulej poudarila, da v življenju dela izključno to, kar ima rada. Sebe opisuje kot entuziastko, optimistko, racionalistko, radovednico, deloholičarko ter multipraktičarko. Ker sprva sploh ni vedela kaj želi postati, je uspešno zaključila več šolanj. Danes je magistra komunikologije, univerzitetna diplomirana sociologinja in univerzitetna diplomirana ekonomistka. Diplomo opredeljuje kot kos papirja oziroma kot vstopnico za »džunglo«, saj prave izpite začnemo delati šele v praksi, torej v resničnem poslovnem svetu.   

Toda kakšna je sploh vsebina dejavnosti, s katero se podjetnica mag. Nastja Mulej ukvarja? Vedno so jo zanimali ljudje. Želi jih naučiti veščine razmišljanja in sicer razmišljati bolj učinkovito, konstruktivno, kreativno, sodelovalno in celovito, zato raziskuje, spodbuja, poučuje in trenira koristno kreativnost. Do sedaj so nas vsi učili razmišljanja z ocenjevanjem, kar pomeni na način, da zadevo prvo analiziramo, nato kritiziramo in nazadnje še argumentiramo. Zagotovo vam je takšen način razmišljanja dobro poznan. Nihče pa nas ni učil ustvarjalnega razmišljanja, razmišljanja z vrednotami, načina, da poiščemo ali obstaja še kakšna druga možnost izven ponujenega območja. In ravno ta drugačnost razmišljanja je pritegnila našo gostjo. Želi ga vpeljati v vsako šolo in organizacijo, to je njen cilj, v katerega je odločno usmerjena. Torej namen tega programa poimenovanega CoRT je, da pomaga otrokom razviti oziroma se naučiti samostojnega razmišljanja. 

Kreativno razmišljanje pomeni, da razmišljamo »out of the box«, torej izven pomena samoumevnosti,  izven rutinskega razmišljanja (kjer mora vsak naslednji korak ustrezati predhodnemu). Je orodje, s katerim iščemo nove ideje in nove poti, ki so stalnica tako v zasebnem kot poslovnem življenju. Takšen način razmišljanja je možno razviti oziroma se ga naučiti. Naša gostja ga poučuje po metodah dr. Edwarda de Bona (eden najvplivnejših mislecev, vodilna svetovna avtoriteta na področju kreativnega razmišljanja in neposrednega učenja kot spretnosti). Izmed številnih tehnik za spodbujanje kreativnega oziroma ustvarjalnega razmišljanja nam je predstavila tehniko Šest klobukov, ki je orodje za timsko razmišjanje (6-8 ljudi). Torej gre za metodo pararelnega razmišljanja, kjer vsi člani tima vzporedno predstavijo svoje mnenje glede na smer oziroma vidik razmišljanja, ki je simbolično določen s posamezno barvo klobuka. Z belim klobukom nevtralno razmišljamo o podatkih in dejstvih, z rdečim smo usmerjeni na čustva in intuicijo, z rumenim iščemo prednosti in koristi, s črnim pa slabosti (tveganja), z zelenim razmišljamo o alternativah-novih idejah, katere pridobimo s tehnikami lateralnega razmišljanja, z modrim pa načrtujemo in nadziramo proces ter povzamemo končni zaključek. Metoda omogoča, da se vsakemu posameznemu vidiku razmišljanja ločeno in bolje posvetimo, z zaključkom pa dobimo celovit vpogled oziroma končno sliko o zadevi. Izognemo se alternativnim prepirom ob bahanju ali dokazovanju lastnega prav, posledično temu pa predolgim sestankom. 

Gostja je poudarila, da ni zadeve, ki je ne bi mogli rešiti z metodo Šest klobukov. Seznanili smo se tudi z lateralnim razmišljanjem, katero je bolj ustvarjalno, izzivalno ter namerno usmerjeno v generiranje idej, katere se nadgrajujejo, dopolnjujejo, njihovo kasnejše ovrednotenje pa temelji na logičnem razmišljanju. Spoznali smo dve tehniki izmed mnogih, torej provokativno tehniko, kjer z uporabo besedice PO vzpostavimo provokacijo-odskočno desko, da se z razmišljanjem premaknemo naprej in dobimo nove ideje, novo razmišljanje. Na primer: PO hiša nima strehe. Torej do česa nas pripelje ideja, če hiša nima strehe? Združitev dveh besed, ki logično ne sodita skupaj, naši možgani avtomatično povežejo, torej znano z neznanim in ustvarijo nove ideje. Naslednja tehnika lateralnega razmišljanja, katero smo spoznali, je naključni izbor. Ker je najhitrejša tehnika, je zelo primerna, ko nove ideje potrebujemo zelo hitro. Iščemo jih na osnovi naključno izbrane slike ali besede, ki jih lahko najdemo v knjigah, revijah, imeniku itd. Tako naključno izbrano izhodiščno točko (sliko, besedo) povežemo z obstoječo in spodbudimo več novih idej.  

Za v pomoč bodočim ali pa že obstoječim podjetnikom nam je razkrila svoja številna koristna spoznanja, ki temeljijo na dolgoletnih izkušnjah, iz katerih se je veliko naučila in so ji pomagale do osebnega zadovoljstva in podjetniškega uspeha. V  podjetju potrebujemo idejo in ekipo, saj posameznik ne more vsega sam narediti. Zavedati se moramo, da se vsi dopolnjujemo in smo soodvisni. Tudi različne osebnosti se dopolnjujejo, kar posledično zagotavlja medsebojno razumevanje. Čeprav imamo veliko obveznosti, ne smemo pozabiti na svoje osebno življenje, saj vsakdo, ki je nanj pozabil, ga je prej kot slej povozilo. Tega pa si seveda nihče ne želi. Tudi mnenj ali nasvetov ne dajamo, dokler nas zanje ne zaprosijo. Vsakega poslovnega partnerja je smiselno obravnavati kot sodelavca, saj smo soodvisni ter z njim vsakodnevno poslovno sodelujemo. Nikoli ne recimo »ne« (ne morem, ne znam, nočem, ne zmorem ipd.). Potrebujemo le pogum, saj se lahko vse sproti naučimo. Vseh nas je strah, vendar potrebno je iti preko svojega strahu, saj v poznanem ne bomo našli ničesar novega, ne bomo ničesar doživeli. Od drugih se lahko veliko naučimo, zato moramo znati poslušati, moramo biti odzivni  in prilagodljivi, svojim odjemalcem pojdimo nasproti, saj le zadovoljni nas bodo hvalili. Ne iščemo krivca težav, saj kjer je težava, je tudi rešitev. Na težave gledamo pozitivno, ker nam omogočajo osebno rast. Težave so vedno večje, mi pa smo vedno bolj izkušeni in jih tudi vedno bolje rešujemo. Za stvari v katere resnično verjamemo nikoli ne sprašujemo za dovoljenje, saj vse kar je novo je bilo nekoč čudno-nenavadno. Naučiti se moramo biti podrejeni in nadrejeni, kar nam zagotovo v življenju zelo koristi, saj je ego izredno škodljiva zadeva. 

Zmožnost odlaganja svojih želja nam omogoča varčevanje, kar nam zagotovo lahko zelo koristiti. Zavedati se moramo, da pomanjkanje denarja je vedno obstajalo. Če smo zadovoljni z malim, imamo zelo veliko, če pa imamo veliko, sploh nismo svobodni, ker imamo veliko obveznosti. Vedno moramo imeti cilj in mu slediti. Vedeti moramo kaj želimo. Ker so spremembe nenehne spremljevalke, naj se nam bi 50 % od načrtovanega uresničilo, vendar kljub temu načrtujemo. Podjetništvo ne pomeni takojšen uspeh. Poskusimo in ponovno poskusimo, vztrajamo, dokler ne uspemo. Iz neuspeha pa se lahko tudi veliko naučimo. Odločiti se moramo, ali bomo lastniki ali bomo v lasti drugih. Če bomo lastniki oziroma podjetniki, bomo najbolj svoboden človek na svetu. Če pa se odločimo, da bomo zaposleni, bomo živeli za vrednote nekoga drugega. Gostja mag. Nastja Mulej pa je med svojo predstavitvijo večkrat poudarila, da ni potrebno, da smo zaskrbljeni, saj se vedno v življenju vse točke povežejo. Torej, le pogumno!

Zapisala: Doris Frank-Rajčić, študentka magistrskega študija UP Fakultete za Management

mag. Janko Burgar: Si slovenci res želimo podjetništva? (SLO)

V torek, 18. Decembra nas je obiskal prav poseben gost iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Janko Burgar. V prijetnem predavanju, skozi katerega se je prepletala diskusija, nam je predstavil podatke in raziskave povezane s politiko podjetništva in politiko malih in srednjih podjetij (MSP) v EU in Sloveniji, posebne ukrepe in programe ter prioritete nadaljnjega razvoja MSP in podjetništva.

Izpostavil je problematiko politike podjetništva, ki je v Sloveniji zanemarjena, saj se je iz mikro v srednje podjetje v zadnjih petih letih razvilo samo eno. Slovenija predvsem spodbuja ustanavljanje mikro in malih podjetij, za njihovo rast pa ne poskrbi dovolj, kar kaže tudi podatek, da je mikro in malih podjetij kar 99 % vseh pravnih subjektov v Sloveniji.

Slovenci smo po anketnih raziskavah raje zaposleni kot, da bi bili sami zaposlovalci. Želimo si redno, zagotovljeno službo s čim manj stresa in obremenitvami in ustaljenim delovnim časom. Na drugi strani, pa se Slovenci odločamo za podjetniško pot predvsem zaradi neodvisnosti. Pomembno nam je tudi, kaj si o nas mislijo drugi. Zaradi tega se posamezniki pogosto ne odločijo za samostojno podjetniško pot, saj se bojijo, da ne bodo uspeli, posledično pa jih bo okolica jemala kot poražence ali celo nesposobneže. Dodatno olje na ta ogenj pa priliva še pred kratim sprejet ukrep, ki lastnikom in upravljavcem propadlih podjetij prepoveduje ustanovitev novega podjetja, če ne dokažejo svoje nedolžnosti. S takim ukrepom namesto, da bi preprečevali škodoželjnim posameznikom, ki si želijo izkoriščati in pridobiti premoženjsko korist, bolj škodimo podjetništva željnim posameznikom, saj je strah pred neuspehom še toliko večji.

Rezultati anket, po besedah Burgarja, kažejo tudi stanje duha v državi. V Sloveniji je tako klima zelo negativna. Skozi diskusijo smo želeli ugotoviti, kdo je pravzaprav kriv za takšno stanje. Spoznali smo, da smo si za tako klimo krivi sami, saj nam mediji slikajo točno takšno sliko, kot jo želimo videti. Gospodarski položaj in stanje v Sloveniji le ni tako črno, kot ga vidimo. Gotovo pa drži, da je slovenska zakonodaja zelo kompleksna in običajnemu državljanu praviloma težko dojemljiva. Burgar je poudaril, da si bi morali podobno kot je to želel bivši britanski premier Gordon Brown, v Sloveniji prizadevati za enako ali manjše število zakonov, namesto, da se samo sprejema nove, ki dopolnjujejo in posodabljajo že obstoječe. 

Podobno je tudi z razpisi. Več razpisov, še ne pomeni več podjetnikov in večje skrbi za razvoj podjetništva v državi. S pravilno načrtovanimi razpisi, bi se tako nanje prijavilo več interesentov, kar pomeni, da bi z manj razpisi dosegli večji učinek kot ga sedaj, je prepričan Burgar. Skozi celotno predavanje smo lahko videli, da Vlada načrtuje številne aktivnosti povezane z razvojem, vendar se izvajanje zatakne pri denarju. Proračun je kot vemo omejen, tako da se nekaterih aktivnosti ne izvaja, kar pa škoduje gospodarskemu razvoju. Rešitev je sprejemanje manj, bolj fokusiranih ukrepov, kar sicer ne bo povzročilo splošnega zadovoljstva, bodo pa tisti, ki se jih ukrepi tičejo toliko bolj zadovoljni, učinki pa toliko večji.

Burgar nam, pa naj bomo podjetniki, bodoči podjetniki ali zaposleni, svetuje, da se aktivno vključimo v sprejemanje politike podjetništva in politike MSP na zelo preprost način, preko spletnih portalov preko katerih lahko predlagamo in pomagamo Vladi ter ostalim organizacijam pri načrtovanju politike podjetništva.

Aktiviraj se!, je bilo večkrat poudarjeno tekom prijetne diskusije. Sam si na podlagi slišanega upam trditi, da lahko ravno aktivni državljani bistveno pripomorejo k izboljšanju slike stanja v državi, če le svoje aktivnosti izvajajo na konstruktiven način, veliko pa je tudi odvisno od oblasti, ki jim mora prisluhniti in sprejemati odločitve v korist države in ne takih, za katere menijo. da jim bodo na naslednjih volitvah pomagale do kakšnega glasu več. 

Zapisal: Matjaž Čermelj, študent UP Fakultete za Management