nedelja, 6. julij 2014

KARIERNA BORZA v okviru Podjetniških UPov 2014



V sredo, 4. 6. 2014, smo na UP Fakulteti za management v Kopru, v okviru projekta »UP Univerzitetni karierni center«, organizirali karierno borzo, ki je bila namenjena povezovanju študentov z delodajalci, z namenom lažjega vstopa na trg dela. 

Na dogodku so tako študenti kot diplomanti fakultete imeli možnost neposrednega stika z delodajalci. Predhodno so se pripravili, saj so se udeležili delavnice Priprava na zaposlitveni razgovor, v organizaciji univerzitetnega kariernega centra, ter ob podpori svetovalke, pripravili svojo osebno predstavitev.

Na dan dogodka so na karierni borzi pridobili vrsto uporabnih informacij s področja zaposlovanja ter opravili zaposlitvene razgovore s predstavniki kadrovskih služb obalnih podjetij. Z nami so bili Markos Ventin in Katja Sabadin iz Banke Koper d.d., Tonja Drinovec iz Luke Koper d.d. ter Helena Ventin in Ana Dežjot iz podjetja Europacific logistika d.o.o. Pogovor je tekel v podjetniškem duhu, delodajalci so z veseljem odgovarjali na vprašanja udeležencev. Poudarili so pomembnost osebne predstavitve in pozvali vse navzoče, naj se na razgovore dobro pripravijo. Naj izpostavijo tudi svoje dodatne kompetence, ki so jih pridobili v času študija, naj predstavijo kaj lahko še dodatno ponudijo poleg strokovnosti. Delodajalci v svoje kroge sprejemajo ljudi, ki bodo predstavljali dodano vrednost za podjetje.

Mag. Andrej Medved iz UIP Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja Primorske d.o.o. je udeležence tudi na kratko nagovoril o pomembnosti ustvarjanja lastne podjetniške kariere in ustanovitve podjetja.

Ne nazadnje so v okviru Podjetniških Upov 2014 imeli študenti in diplomanti možnost vključitve v delavnico Izdelaj svoje karierno sidro, ki sta jo vodili Blanka Palčič in Mariza Škrlj iz Kariernega centra – službe za vseživljenjsko karierno orientacijo Univerze na Primorskem. Karierni center bo tudi v prihodnje organiziral številne dogodke, ki bodo študente in diplomante obogatili z dodatnim znanjem in kompetencami za učinkovitejši vstop na trg dela, sodelovanje z UIP-om, pa prinaša priložnost za vse tiste, ki bi si želeli stopiti na samostojno pot.

Blanka Palčič
Sektor za izobraževanje
Vodja Kariernega centra – službe za vseživljenjsko karierno orientacijo
Univerza na Primorskem
Titov trg 4, 6000 Koper
Tel.: ++386 5 611 76 33
http://www.upr.si/index.php?page=static&item=26

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov 2007-2013, razvojne prioritete 3: »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«; prednostne usmeritve 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. 


sreda, 2. julij 2014

Recepti za uspešno poslovanje podjetij



V sredo, 4.6.2014, se je v prostorih Fakultete za Management odvijal podjetniški dogodek leta: Podjetniški UPi 2014. Razdeljen je bil na več različnih tematskih sklopov. Prireditev je potekala ves dan. Udeležila sem zanimivega predavanja z naslovom Recepti za uspešnejše poslovanje. Uvodno besedo je imel Aleš Lipnik vodja Centra za sodelovanje z gospodarstvom Znanstveno-raziskovalnega središča UP. Poudaril je, da je poglavitna ideja centra, ki ga vodi,  pomoč vsem, ki imajo podjetniško idejo oz. vsem podjetjem, ki so že ustanovljena in potrebujejo pomoč pri vstopanju na tuje trge. V svojem uvodniku je izpostavil, da je Slovenija premajhna za velik podjetniški uspeh, zato je za uspeh neizbežna internacionalizacija.

Pri prijetnem klepetu so sodelovali trije gostje, katerih podjetja so uspešna po zaslugi Centra za sodelovanje z gospodarstvom: Sabina Božič ustanoviteljica podjetja BoeS - zaradi bolezni je v njenem imenu spregovorila Sonja Božič Pudgar. Boris Lutman, uspešen podjetnik in oblikovalec Lipka ter Tomi Ilijaš iz podjetja Arctur, ki se ukvarja s področji IT.
Prva je spregovorila Sonja Božič Pudgar in razložila sodelovanje in pomoč Centra za sodelovanje z gospodarstvom. Kot  mlada podjetnica je Sabina namreč predhodno začela sodelovati s centrom in spremljati obstoječe razpise. Zasledila je razpis irskega podjetja, ki izdeluje pametne barve. Pritegnil je njeno pozornost, saj je v njem  videla uspeh in možnost prodora na trg. CSG ji je pomagal vzpostaviti kontakt in prijavila se je na razpis. Pot ni bila enostavna,  saj je izvedba zahtevala zapleten birokratski postopek in finančno osnovo. Ustanovila je s.p., in s pomočjo centra sklenila pogodbo o sodelovanju z irskim podjetjem. V zelo kratkem času ji je uspelo uresničiti idejo. Temu je sledila samostojna pot. Z izdelavo pametnih barv se trenutno na svetovni ravni ukvarjajo le tri podjetja. Verjela je v posel in zaupala v kakovost. Kljub vsemu, brez začetnega vložka ne bi uspela. Poudarila je pomen začetnega kapitala in morebitnega  bančnega posojila.

Boris Lutman se je dotaknil področja zavarovanja pravic intelektualne lastnine. V Sloveniji je kar 80% podjetij, ki niso zaščitena. Pravi, da večina slovenskih podjetnikov zavarovanju intelektualne lastnine ne posveča potrebne pozornosti. Vsi vemo, da je, ob ustanovitvi nove blagovne znamke ali izdelka izrednega pomena patentiranje izdelka. Pri patentiranju se velikokrat pojavi težava na finančnem področju. Novost je treba zavarovati po celem svetu, kar prinaša dodatne stroške. Tudi Borisu Lutmanu je CSG pomagal vzpostaviti stik z gospodarstvom. Sodelavka Centra za sodelovanje z gospodarstvom je zaradi svoje strokovne usposobljenosti lahko gospodu Lutmanu nudila ustrezeno pomoč. Registriral je novo blagovno znamko in se seznanil  s celotnim portfoliom zaščit in njihovo izvedbo. Prijavo nove blagovne znamke na tržišču lahko opravimo sami. V primeru že obstoječega – podobnega izdelka ta tržišču praksa svetuje pomoč agencije. Podjetjem pogosto svetujejo kontrolo trga, zaradi morebitne zlorabe patenta.

Tomi Ilijaš je govoril o uresničitvi podjetniške ideje s pomočjo evropskih sredstev. Na evropski ravni je odprtih veliko razpisov, od posameznika pa je odvisno, kako bo izkoristil ponujeno. Imeti mora namreč dobro zastavljeno strategijo. Razmerje, ki nakazuje, koliko posameznikov uspe pridobiti sredstva, je 1 : 20 ali celo 1 : 30. Kljub vsemu, za uspeh ni natančnega recepta. Zelo pomembno je, da se prisotne poslušalce prepriča z dobro in zanimivo idejo. Veliko posameznikov se na razpise prijavi zaradi finančnega zalogaja. Taki projekti načeloma niso uspešni. Pomembno je, da se osredotočimo na nekaj, kar nas veseli in zanima; le tako bomo zagotovo uspešno realizirali projekt. Tudi Tomiju Ilijašu je bilo svetovanje CSG-ja v veliko pomoč, saj so mu sodelavci centra nudili informacije splošnega značaja ter praktične – koristne napotke pri izvedbi projekta.

Predavanje se je zaključilo z vprašanjem, kaj svetujejo mladim in kakšne napotke bi jim dali na podjetniški poti. Vsi trije so imeli zelo podobne odgovore. Pomembno je, da imamo pogum in da vsako priložnost izkoristimo. Nikoli ne smemo prenehati z učenjem, neprestano moramo pridobivati informacije in iskati nove priložnosti. Gostje so izpostavili pomen neformalnih oblik komunikacije in oglaševanja. Pri iskanju novih priložnosti, so izpostavili smotrno uporabo raznih socialnih omrežij.
Predavanje je bilo zanimivo in je slušateljem ponudilo koristne informacije. Strinjam se z zaključno mislijo Tomija Ilijaša, ki je mnenja, da bomo ob druženju z uspešnimi ljudmi, tudi sami postali uspešni.

Zapisala: Nives Cvitko

četrtek, 12. junij 2014

Uporabniško spodbujeno inoviranje (UDI) - povzetek rezultatov raziskave



V raziskavi je sodelovalo 280 podjetij starih od 0 do 20 let: 82 visokotehnoloških in 197 nizkotehnoloških podjetij. Pod visokotehnološka podjetja smo uvrstili podjetja iz naslednjih področij: informacijske tehnologije, robotika, biotehnologija, semikonduktorji, telekomunikacije, nanotehnologija, avtomobilska industrija itd. Pod nizkotehnološka podjetja smo uvrstili vsa ostala podjetja, na primer turizem, svetovanje, izobraževanje, kreativne industrije itd. 
V raziskavo smo vključili naslednje vprašalnike: lestvico o uporabniško spodbujenem inoviranju, lestvico o naravnanosti na blagovne znamke, različne kazalnike inovativnosti, različne kazalnike poslovne uspešnosti in lestvico o zaznavanju panoge, v kateri deluje podjetje. Celoten vprašalnik je vseboval tudi demografske podatke o podjetju. Udeleženci so ocenjevali trditve z ocenami od 1 do 5.

Nekatera podjetja prakticirajo zaprti tip inoviranja, pri katerem inovacijski proces temelji predvsem na razvijanju novih tehnologij, znanje ostaja zaprto v podjetju in dostopno le redkim, prijava patentov ima visoko prioriteto, pri inoviranju sodelujejo predvsem zaposleni v podjetju. Druga podjetja pa se angažirajo v odprtem inoviranju, pri katerem sodelujejo tudi drugi ljudje in ne le zaposleni v podjetju (na primer zunanji inovatorji, uporabniki, kupci, poslovni partnerji). Eden izmed načinov odprtega inoviranja je uporabniško spodbujeno inoviranje, ki smo mu posvetili našo raziskavo.

Uporabniško spodbujeno inoviranje (USI) je pristop k inoviranju, pri katerem podjetja v vse faze inovacijskega procesa vključujejo uporabnike, nenehno iščejo povratne informacije o svojih izdelkih / storitvah na trgu in so usmerjena v dizajn z namenom zagotavljanja uporabniku prijaznih inovacij. Vključevanje uporabnikov v vse faze inovacijskega procesa pomeni raziskovanje njihovih dejanskih potreb z različnimi raziskovalnimi pristopi, kot so raziskovanje na terenu, poglobljeni intervjuji o navadah uporabnikov, opazovanje uporabnikov ipd. Vključevanje uporabnikov v inoviranje je še širše in zajema aktivno spodbujanje uporabnikov k iskanju idej za nove izdelke / storitve ali k izboljševanju obstoječih izdelkov / storitev. Podjetja organizirajo žive laboratorije, v katerih uporabniki razvijajo nove izdelke / storitve. Nekatera podjetja vključujejo uporabnike v svoje razvojne time. Iskanje povratnih informacij se nanaša na zgodnje prototipiranje in testiranje prototipov, organiziranje poskusnih prodaj in iskanje potencialnih kupcev že v fazi razvoja novega izdelka / storitve. Usmerjenost v dizajn pa se nanaša na osredotočenost podjetja k oblikovanju intuitivnih izdelkov / storitev, ki omogočajo enostavno uporabo različno zahtevnim uporabnikom. V praksi je pristop znan kot vitko podjetništvo, agilno inoviranje in kot dizajnersko razmišljanje. Uporablja se lahko tako za razvoj izdelkov kot tudi za razvoj storitev.

Tako vitko inoviranje podjetjem omogoči prilagodljivost, saj jim pogosti stiki z uporabniki omogočijo spremljanje spreminjajočih se potreb in trendov. Z uporabniško spodbujenim inoviranjem se podjetja izognejo visokim razvojnim stroškom, saj hitro preizkušanje osnovnih prototipov na trgu zagotavlja usmerjeno in konkretno povratno informacijo v zvezi z novim izdelkom / storitvijo. Čas je v razvojnem procesu izredno pomemben in uporabniško spodbujeno inoviranje s stalnim testiranjem trga gradi ravno na prihranku časa, ki ga podjetje dobi s tem, ko odkriva skrite potrebe uporabnikov in preizkuša že hitre nedodelane koncepte novih izdelkov / storitev. Slika 1 prikazuje tri ključne sestavine uporabniško spodbujenega inoviranja.


Slika 1. Uporabniško spodbujeno inoviranje.

V nadaljevanju so prikazani rezultati, kako uporabniško spodbujeno inoviranje zaznavajo podjetja, vključena v raziskavo.

Tabela 1. Povprečne vrednosti uporabniško spodbujenega inoviranja v visokotehnoloških in nizkotehnoloških podjetjih.

Vključevanje uporabnikov
Iskanje povratnih informacij
Usmerjenost v dizajn
Visoko tehnološka podjetja
3.7
3.8
4.2
Nizko tehnološka podjetja
3.3
3.5
3.9

Iz zgornje tabele je razvidno, da imajo visokotehnološka podjetja na vseh področjih uporabniško spodbujenega inoviranja višje rezultate. V primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji bolj vključujejo uporabnike v razvoj, pogosteje iščejo povratne informacije in so bolj osredotočena na dizajn. Storitvena podjetja imajo še dosti rezerve pri izboljševanju svojih razvojnih procesov, pri prilagajanju storitev potrebam uporabnikov in pri sistematičnem načrtovanju storitev v smislu dizajniranja storitev.
Odnos med uporabniško spodbujenim inoviranjem je posreden, kot prikazuje Slika 2. Uporabniško spodbujeno inoviranje vodi do boljših kazalnikov inovativnosti in inovativnosti v primerjavi s konkurenco. Inovativnost pa nadalje vpliva na poslovno uspešnost, ki smo jo merili z rastjo prodaje, rastjo števila zaposlenih, rastjo tržnega deleža in subjektivnim zaznavanjem uspešnosti podjetja v primerjavi s konkurenco. Pri tem je povezanost višja v visokotehnoloških podjetjih v primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji. Spodnja slika prikazuje povprečne korelacije.







Slika 2. Odnos med uporabniško spodbujenim inoviranjem in poslovno uspešnostjo podjetja. Prikazani so povprečni korelacijski koeficienti.

Podjetja, ki delujejo po načelih uporabniško spodbujenega inoviranja, se tudi bolj intenzivno ukvarjajo z razvojem svojih blagovnih znamk, kar se posredno odraža v poslovni uspešnosti. Zavedajo se, da so tržne kapacitete izredno pomembne za njihov razvoj, zato jih razvijajo prek različnih kanalov. Trženjske kapacitete se nanašajo na razvoj cenovnih programov, distribucijskih sistemov in trženjskega komuniciranja. Gre za poslovni model podjetja, ki močno vpliva na poslovno uspešnost. Podjetja profitirajo od uporabniško spodbujenega inoviranja prek dobro zastavljenega poslovnega modela, podprtega z močno blagovno znamko. So pa visokotehnološka podjetja v povprečju nekoliko manj usmerjena v razvoj tržnih kapacitet in poslovnega modela v primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji, kar lahko ovira njihovo poslovno uspešnosti.




Slika 3 Vloga blagovnih znamk in trženjskih kapacitet v odnosu med uporabniško spodbujenim inoviranjem in poslovno uspešnostjo. Prikazani so povprečni korelacijski koeficienti.

Kako svoje panoge zaznavajo podjetja? Tabela 2 prikazuje, kako podjetja zaznavajo panogo, v kateri delujejo. Visokotehnološka podjetja zaznavajo večjo rast trga, večjo turbulentnost na trgu in tehnološko turbulentnost v primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji. Zaznavajo pa nekoliko manjšo intenzivnost konkurence. Zaradi priložnosti na trgu, turbulentnosti in hitrega spreminjanja tehnologij, so ta podjetja tudi bolj naklonjena uporabniško spodbujenemu inoviranju, ker jim omogoča hitre povratne informacije s trga.



Tabela 2. Značilnosti panoge.
Značilnosti panoge
Visokotehnološka podjetja
Nizkotehnološka podjetja
Intenzivnost konkurence
3.6
3.8
Rast trga
3.5
3.1
Turbulentnost na trgu
3.4
3.1
Tehnološka turbulentnost
3.9
3.2

Zaključek
Uporabniško spodbujeno inoviranje omogoča podjetjem hitre povratne informacije s trga pri razvijanju novih izdelkov / storitev. Poleg tega je to način za vključevanje uporabnikov v proces inoviranja in osredotočanje na intuitiven dizajn. Podjetja, ki se angažirajo v uporabniško spodbujenem inoviranju, imajo boljše rezultate inovacij, z razvijanjem svojih tržnih kapacitet so bolje pripravljena na dinamiko trga, več vlagajo v razvoj blagovnih znamk. Vse to pa prispeva k njihovi poslovni uspešnosti. Visokotehnološka podjetja se v primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji v povprečju manj angažirajo pri razvoju svojih tržnih kapacitet, kar lahko upočasnjuje njihov razvoj.


Avtorica: Blanka Tacer
blanka.tacer@gmail.com,
Maj, 2014