ponedeljek, 29. februar 2016

»Začnite bolje ceniti svoj čas« - Žepne ure Itero in izkušnje s Kickstarter kampanijo



V petek 26.2.2016, smo v sklopu UP Fakultete za Management pri predmetu Podjetniški projekt, imeli zanimivo ter predvsem poučno predstavitev dveh mladih podjetnikov Blaža Abeta in Luke Šepca. Oba sta še študenta na Univerzi v Ljubljani. Blaž je študent ekonomije, Luka pa fizike.

Blaž in Luka sta dosegla tisto, kar uspe le redkim. Razvila sta idejo,  katero sta nato s pomočjo Nika Klanjška objavila na platformi za množično financiranje Kickstarter. Ideja je bila tako zanimiva, da sta svoj zastavljeni cilj, ki je bil  22.000$ dosegla kar v pičlih 5-ih dneh. Po končani kampanji pa sta dosegla znesek v višini 35.000$.

Zagotovo se sprašujete, kako jima je to uspelo. Odgovor je, da sta zasnovala takšen izdelek, ki je pritegnil vse bodoče uporabnike. Zasnovala sta žepno uro Itero. In zakaj je tako posebna? Zato, ker je ta ura žepna, vendar pa ni takšna, kot smo jih lahko videli v 19.stoletju, ampak je zasnovana na bistveno modernejši način. Na vprašanje kako sta prišla do te ideje sta odgovorila naslednje: "Današnje žepne ure po večini oponašajo stil in dizajn iz 19. stoletja. Midva pa sva želela moderne ure, ki bi pristajale vsakemu stilu. Zato sva se odločila za preprost minimalističen dizajn, s katerim se lahko prepozna vsak." Ta ura ima steklo iz safirja, kar pomeni, da je steklo nemogoče spraskati, saj to steklo velja kot eden izmed treh najtrših stekel. Ohišje ure je iz kirurškega jekla, kar uri izredno pristaja. Mehanizem ure pa je seveda švicarski. 

In kakšni so začetki njune ideje? 

Najprej sta seveda idejo » dala « na papir, kasneje pa tudi v digitalno obliko. Svojo idejo sta najprej predstavila svojim prijateljem, katerim se je ideja zdela zanimiva. Tako sta začela resno premišljevati o uresničitvi te ideje. Povezala sta se s podjentikom Nikom Klanjškom in tako pričela razvijati idejo. Mrežila sta tako na Facebooku, Instagramu, Tweeterju in še bi lahko naštevali. Prav tako, sta imela marketinško agencijo, vendar sta mnenja, da bi jima lahko uspelo tudi boljše.   Ampak kljub temu sta pridobila zelo veliko podpornikov. Kar 80 % podpornikov prihaja iz Združenih držav Amerike, nekaj iz Avstralije, Nemčije, Francije in še mnogih drugih držav po svetu. Slovencev je bilo bolj malo. 

Proizvodnja ur je na Kitajskem, kamor pa se zaradi prenatrpanega urnika, žal nista mogla odpraviti, da bi preverila proizvodnjo. Kljub vsem obveznostim, ki jih imata na faksu in drugje, jima je do sedaj vse uspelo narediti v zastavljenem času, in prav tako bosta tudi ure odposlala svojim podpornikom v dogovorjenem času. Skozi celotno kampanjo sta se veliko naučila, in vse to sta v petek delila tudi z nami.


Naučila sta se, da je izredno pomembno, da v prvih dneh kampanje izbereš čim večji delež zastavljenega cilja, saj če ga ne zbereš v prvih dneh, je majhna možnost, da ga boš zbral kasneje. In pa seveda, da se je motiti človeško, saj sta pred samo kampanjo imela povsem drugačno predstavo, kdo bo kupec žepne  ure Itero.  Večino informacij sta pridobila v tujini,  njune odločitve so bile večinoma spontane, saj sta se z določenimi zadevami srečala prvič.
Povprašali smo jih tudi, kakšne načrte imata za prihodnost. Njun odgovor je bil, da sta že začela delati na tem, in sicer bosta pričela s trženjem preko spletne trgovine, prav tako, pa sta zasnovala tudi stojalo za ure Itero, ki je narejen v Sloveniji iz orehovega lesa. Poleg tega bosta nudila tudi graviranje ur ter zasnovala priročno darilno embalažo. 

Zapisala:   Mlinarič Klementina

sreda, 24. februar 2016

KOBEIAGI KILIMS in mag. Nina Mršnik



Kako malo je potrebno, pa smo študenti povsem zadovoljni? Profesor je v začetku predavanja omenil nastop gostje v drugem delu našega srečanja. V pričakovanjih smo včeraj, 14.2.2016 na 2. predavanju predmeta Podjetniški projekt, dodiplomskega študija Fakultete za Management v Škofja Loki, pozdravili magistrico Nino Mršnik, kot soustanoviteljico nam neznanega podjetja Kobeiagi Kilims. Simpatična govornica nas je z začetkom pripovedovanja njene zgodbe takoj pridobila na svojo stran. Nino Mršnik je študij industrijske oblikovalke pripeljal v tujino, kjer je spoznala zdaj že dolgoletno prijateljico Ivano Blaž, katera prihaja iz Bosne in je soustanoviteljica njunega podjetja. Po življenju in študiju v tujini sta se obe vrnili nazaj v Slovenijo, s skupno ljubeznijo do lepo oblikovanih objektov in tako se je njuna zgodba tudi začela. 


Čilim, kot njun glavni produkt je Nina predstavila z iskrico v očeh. Za vse, ki ste začudeno pogledali, tako kot mi na predstavitvi pa nadaljnje besede. Čilimarstvo je stara bosanska obrt ročnega tkanja preprog, tipičnih vzorcev, narejenih iz 100 % volne. Po njenih besedah je uporaba preprog raznolika, primerna tudi le kot dekoracija na steni. Med raziskovanjem ju je podatek, da uporaba Čilimov med mladimi upada, saj naj bi jih asociiral na babice, spodbudil k kreativnosti. Tradicionalne vzorce sta zamenjali za nove, sveže, moderne vzorce, kateri so primerni za vse populacije in popestrijo vsak prostor, ne glede na njegov notranji dizajn.  Kupcem sta želeli ponuditi produkt, ki traja dlje, je večen, hkrati pa ga lahko predaš generacijam naprej. To naj bi obudilo obrt in ji dalo nov pomen. 


OD IDEJE DO PRVIH KORAKOV


Idejo v glavi sta prelevili na papir, oziroma bolj natančno na računalnik. Pripravili sta kratko predstavitev za svoje prijatelje, predvsem ju je zanimalo kakšna se jim zdi njuna ideja. Zaslediti je bilo podatek, da mnogo ovčje volne kmetje odvržejo stran, tukaj se je pojavilo vprašanje, zakaj te volne ne bi odkupili? S tem bi prišli do materiala, s katerim bi dale delo tkalkam, tako bi lahko zaposlile tiste ženske, ki delo nimajo, ter s produkti obudile obrt in jo prav tako približale mladim. Ta začaran krog jima je dal smisel. Nista želeli tvegati svojega denarja in želeli sta poizvedeti ali je produkt sploh zanimiv za širšo javnost, zato prijava na Kickstarter. Prva informacija, ki si jo je vredno zapomniti je ravno to delovanje v skupnosti. Obrnili sta se na ljudi, kateri so že imeli izkušnjo s samim portalom in celotnim postopkom. Poudarili sta, da sta se takoj počutili sprejeti, sploh ker sta redki ženski, ki sta se lotili takega koraka. Vsaka dodatna informacija in napotek jima je na njuni poti prišla več kot prav. Mali triki, ki pomenijo veliko, so bili bistven del njunega uspeha. Opozorila nas je, da v fazi načrtovanja, dobro razčistimo namen, ter da dobro premislimo, naštudiramo kaj točno naš produkt ali storitev sploh je. Že od samega začetka sta se zavedali, da je pomembno imeti dobre kvalitetne slike, privlačen video in oprijemljiv opis oziroma zgodbo. Med kontakti svojih prijateljev in znancev sta nabrali ekipo, katera je uspela urediti prav vse to. Video, ki smo si ga pogledali definitivno pritegne pozornost. Okoli ciljev prodaje sta bili po nasvetu prijateljev bolj skromni. 

Postavili sta si nizek cilj, ter ga presegli, to ju je postavilo na bolj vidno mesto, kar je pustilo same pozitivne učinke. Imeli sta tudi last minut odločitev okoli dodatnega produkta, ki ga tržita po nekoliki nižji ceni, to so vzglavniki, ki imajo eno stran z volno ročno tkane vzorce. Le ti se prodajajo po 80 EUR. Ostali Čilimi se prodajajo po ceni, ki je odvisna od velikosti, razpon je od 300 do 2200 EUR. Kljub dokaj visoki ceni za slovenski trg je kar 40 % kupcev iz naše države. Z dobičkom kampanje na Kickstarter-ju  v višini 12.215 ameriških dolarjev sta pokrili stroške in odprli firmo, ki ima trenutno pet zaposlenih. Dobili pa sta tudi na prepoznavnosti, saj ju omenjajo v določenih revijah in blogih, ki jih pišejo tudi tuji znani obrazi. Ker podjetnost še v veliki meri šele spoznavata, njuni koraki temeljijo na občutkih, na nasvetih in tudi samih izkušnjah. Sta mnenja, da če tudi pride čas, ko ni nobene prodaje, to ni slab trenutek, ker tudi tak dan, je le en dan na poti h končnemu uspehu. Lahko smo se naučili, da ni vse v implementiranju novih stvari. Je tudi bistvo to, da najdeš biser v školjki, ki ga je le potrebno oplemenititi, mu dati pomen in zgraditi zgodbo v katero verjameš z vsem srcem. 


Bled, 24.02.2016, Tamara Sefič