Na UP
Fakulteti za management v Celju, smo imeli 7.3.2016 čast gostiti ustanovitelja
prve slovenske platforme za množično financiranje, pravnika in podjetnika
Mateja Rauha.
Matej Rauh je diplomant Pravne fakultete v Ljubljani. Že v času študija ga
je zanimalo množično financiranje projektov in poslovnih idej. V sklopu študija
se je na študijski izmenjavi v Reykjavik-u, srečal z ustvarjalci crowdfunding
platforme Karolinafund. To je bil povod, da bo Slovenija, po njegovi zaslugi,
30.3.2016 dobila prvo tovrstno, slovensko platformo Adrifund, ki bo delovala po
istem principu, kot največje svetovne platforme za množično financiranje.
Predavanje
je razdelil v dva sklopa. V prvem sklopu nam je predstavil način delovanja
platform množičnega financiranja, kot so Kickstarter, Indiegogo, Karolinafund,
GoFundMe in podobnih. Kot bodočim, mladim podjetnikom nam je predstavil
prednosti in nevarnosti, ki jih tovrstne platforme nudijo prijaviteljem
kampanj. Zakaj je množično zbiranje sredstev na takšnih platformah mnogo več
kot zgolj zbiranje denarja? Podjetniki, ki se odločijo za tovrstne kampanje ne
iščejo zgolj zagonskega kapitala, saj tega v mnogih primerih že imajo
zagotovljenega, pač pa se na tak način dobro promovirajo. Poleg tega je
zbiranje podpornikov preko crowdfundinga tudi učinkovit način ustvarjanja
skupnosti simpatizerjev in analiziranje zanimanja na trgu (validacija). Zelo
pomembno in koristno dejstvo, katerega je z nami delil poznavalec tovrstnih kampanj
Matej Rauh, je pomen psihološkega momenta. Statistično je namreč dokazano, da
je za projekte, ki v prvih 30 dneh teka kampanje dosežejo minimalno 30% uspešnost, veliko večje zanimanje in imajo veliko večjo
možnost za uspeh.
Razlog temu je ravno psihološka pripadnost
podpornikov projektom, ki že na samem začetku kažejo veliko stopnjo potencialne
uspešnosti. Ena izmed pozitivnih plati, ki jih platforme množičnega
financiranja nudijo, je tudi možnost nadaljnje komunikacije s podporniki ter
možnost spremljanja napredka projekta. Spoznali smo tudi, da je za uspešno
kampanjo, poleg dobre priprave, profesionalnega pristopa, visoke odzivnosti do
podpornikov, učinkovite predhodne in tekoče promocije, ključna predvsem
transparentnost prijaviteljev kampanj, saj finančna podpora podpornikom
predstavlja tvegano naložbo.
V
drugem delu predavanja, nam je predstavil prvo slovensko platformo Adrifund,
katero razvija s še dvema ustvarjalcema. Vsako leto je namreč objavljenih vedno
več slovenskih projektov na Kickstarterju in podobnih platformah, s koncem marca
pa Slovenci dobivamo priložnost podporo iskati tudi na domačih tleh. Rauh je
povedal, da je platforma trenutno še v fazi postavljanja, a že prejema veliko
prošenj slovenskih ekip za objavo svojih kampanj, ki bodo zagonska sredstva začeli
zbirati že ob začetku delovanja platforme. Adrifund bo delovala po istem
principu, kot največje svetovne platforme za množično financiranje, kljub temu
pa bo imela nekaj posebnosti. Čas trajanja kampanj ne do predhodno določen,
vsak prijavitelj ga bo lahko prosto določil. Kljub temu pa Rauh svetuje, da ta
ne bi bil daljši od 40 dni, saj to ne poveča uspešnosti kampanje. Druga
spodbudna novica za vse zgodnje prijavitelje pa je nižja provizija. Sredstva
podpore se bodo izplačala prijaviteljem kampanj ob dosegu zastavljenega cilja
(načelo »Vse ali nič«), provizija ob izplačilu pa bo 5%. Za vse prijavitelje,
ki bodo projekte objavili ob začetku delovanja platforme pa bo provizija le 4%.
Na
fakulteti smo zelo veseli, da si je Matej Rauh, kljub vsemu trenutnemu delu, ob
skorajšnjem lansiranju Adrifund platforme, vzel čas za svetovanje in
izobraževanje bodočih, mladih podjetnikov. Adrifund bo na trg lansiran ob
otvoritvenem dogodku, ki se bo odvijal 30.3.2016 na Poligonu v Ljubljani, kamor
so vabljeni prav vsi. Do takrat pa razvoj platforme lahko spremljamo na www.Adrifund.com
in na njihovi FB strani (https://www.facebook.com/adrifund/).
Zapisala: Tjaša
Marciuš
Ni komentarjev:
Objavite komentar