torek, 22. marec 2016

Obisk ABC pospešavalnika

Dne 17.03.2016 smo obiskala ABC pospeševalnik za naprednejše poslovno okolje. Dogodek je potekal v prostorih pospeševalnika v BTC-ju v Ljubljani, kjer je okoli 4.500 podjetij, kar je zelo pomembno za ta pospeševalnik.

Na tem podjetniškem dogodku sta nam predstavnika projekta pospeševalnik pokazala in povedala nekaj o njih. Nekaj besed je spregovoril tudi direktor podjetja. ABC pospeševalnik se 6 dni v tednu intenzivno pripravlja in poizkusi startup-u dati vsa možna sredstva za uspeh: Prostor, mentorske mreže, stike z kupci, pisarno, znanje, denarno pomoč, stanovanja za tujo ekipo, itd. Ekipa ima 10 startup-ov na generacijo, od katerih dobijo 8% lastniškega deleža, poleg tega pa imajo različne invenstitorje preko katerih se financirajo.
Ko spremljajo start-up pozorno opazujejo koliko imajo uporabnikov in če je ekipa uravnotežena, ter kakšen je njihov potencial.

Ključna stvar za uspeh je dobra ideja, vendar pri vsem tem pride tudi do zapletov in največja napaka je, ko izvajalci mislijo, da bodo nov inovativen izdelek lahko prodali, a ga uporabniki ne kupujejo. Pri vsem temu pride tudi do prepira in tudi zaradi tega vzroka lahko start-up propade.

Dogodek oz. srečanje mi je bilo všeč, saj sem dobila nekaj novih informacij in polege tega so mi bili všeč prostori, ki so opremljeni malo drugače in na zanimiv način.

Besedilo: Katarina Atelšek
Fotografija: Barbara Bogatin


sreda, 16. marec 2016

ADRIFUND – »Slovenci bomo končno dobili priložnost uresničevati svoje ideje s pomočjo in močjo množice.«



Na UP Fakulteti za management v Celju, smo imeli 7.3.2016 čast gostiti ustanovitelja prve slovenske platforme za množično financiranje, pravnika in podjetnika Mateja Rauha. 

Matej Rauh je diplomant Pravne fakultete v Ljubljani. Že v času študija ga je zanimalo množično financiranje projektov in poslovnih idej. V sklopu študija se je na študijski izmenjavi v Reykjavik-u, srečal z ustvarjalci crowdfunding platforme Karolinafund. To je bil povod, da bo Slovenija, po njegovi zaslugi, 30.3.2016 dobila prvo tovrstno, slovensko platformo Adrifund, ki bo delovala po istem principu, kot največje svetovne platforme za množično financiranje. 
 
Predavanje je razdelil v dva sklopa. V prvem sklopu nam je predstavil način delovanja platform množičnega financiranja, kot so Kickstarter, Indiegogo, Karolinafund, GoFundMe in podobnih. Kot bodočim, mladim podjetnikom nam je predstavil prednosti in nevarnosti, ki jih tovrstne platforme nudijo prijaviteljem kampanj. Zakaj je množično zbiranje sredstev na takšnih platformah mnogo več kot zgolj zbiranje denarja? Podjetniki, ki se odločijo za tovrstne kampanje ne iščejo zgolj zagonskega kapitala, saj tega v mnogih primerih že imajo zagotovljenega, pač pa se na tak način dobro promovirajo. Poleg tega je zbiranje podpornikov preko crowdfundinga tudi učinkovit način ustvarjanja skupnosti simpatizerjev in analiziranje zanimanja na trgu (validacija). Zelo pomembno in koristno dejstvo, katerega je z nami delil poznavalec tovrstnih kampanj Matej Rauh, je pomen psihološkega momenta. Statistično je namreč dokazano, da je za projekte, ki v prvih 30 dneh teka kampanje dosežejo minimalno 30% uspešnost,  veliko večje zanimanje in imajo veliko večjo možnost za uspeh.

Razlog temu je ravno psihološka pripadnost podpornikov projektom, ki že na samem začetku kažejo veliko stopnjo potencialne uspešnosti. Ena izmed pozitivnih plati, ki jih platforme množičnega financiranja nudijo, je tudi možnost nadaljnje komunikacije s podporniki ter možnost spremljanja napredka projekta. Spoznali smo tudi, da je za uspešno kampanjo, poleg dobre priprave, profesionalnega pristopa, visoke odzivnosti do podpornikov, učinkovite predhodne in tekoče promocije, ključna predvsem transparentnost prijaviteljev kampanj, saj finančna podpora podpornikom predstavlja tvegano naložbo.

V drugem delu predavanja, nam je predstavil prvo slovensko platformo Adrifund, katero razvija s še dvema ustvarjalcema. Vsako leto je namreč objavljenih vedno več slovenskih projektov na Kickstarterju in podobnih platformah, s koncem marca pa Slovenci dobivamo priložnost podporo iskati tudi na domačih tleh. Rauh je povedal, da je platforma trenutno še v fazi postavljanja, a že prejema veliko prošenj slovenskih ekip za objavo svojih kampanj, ki bodo zagonska sredstva začeli zbirati že ob začetku delovanja platforme. Adrifund bo delovala po istem principu, kot največje svetovne platforme za množično financiranje, kljub temu pa bo imela nekaj posebnosti. Čas trajanja kampanj ne do predhodno določen, vsak prijavitelj ga bo lahko prosto določil. Kljub temu pa Rauh svetuje, da ta ne bi bil daljši od 40 dni, saj to ne poveča uspešnosti kampanje. Druga spodbudna novica za vse zgodnje prijavitelje pa je nižja provizija. Sredstva podpore se bodo izplačala prijaviteljem kampanj ob dosegu zastavljenega cilja (načelo »Vse ali nič«), provizija ob izplačilu pa bo 5%. Za vse prijavitelje, ki bodo projekte objavili ob začetku delovanja platforme pa bo provizija le 4%.


Na fakulteti smo zelo veseli, da si je Matej Rauh, kljub vsemu trenutnemu delu, ob skorajšnjem lansiranju Adrifund platforme, vzel čas za svetovanje in izobraževanje bodočih, mladih podjetnikov. Adrifund bo na trg lansiran ob otvoritvenem dogodku, ki se bo odvijal 30.3.2016 na Poligonu v Ljubljani, kamor so vabljeni prav vsi. Do takrat pa razvoj platforme lahko spremljamo na www.Adrifund.com in na njihovi FB strani (https://www.facebook.com/adrifund/).

Zapisala: Tjaša Marciuš
 

nedelja, 13. marec 2016

Obisk dogodka »Česa smo se naučili v Kickstarter kampanji«

V četrtek 10. marca se nam je študentom Fakultete za management obetal zanimiv popoldan. Pri predmetu Podjetniški projekt so nas razveselili z informacijo o obisku dogodka »Česa smo se naučili v Kickstarter kampanji« Program se je začel in v začetku sta se predstavili dve ideji, ki se glede na zbrana sredstva uvrščata med tiste neuspešne kampanje (Fret Fried in Twistear). Lepo je bilo slišati, da se kljub temu smatrajo za uspešne, čeprav se njihove želje in pričakovani cilji niso uresničili. Pozitiven pogled na celotno stvar definitivno pripomore k nadaljevanju spoznavanja novih izzivov. 

Nato je prišel trenutek tretjega gosta, zadnje kampanje, ki se je predstavila kot tista uspešna. Tukaj so nam ponudili spoznanje o marsikateri stvari, ki je naredila kar veliko razliko med njihovimi nastopi. Mene je prepričal že prvi stik z nami poslušalci, lep kratek nagovor, ki je na oder povabil prvo gonilno silo, pravo srce samega projekta Martina Mikelna. Od začetka do konca smo mu sledili kot ovca čredi. S prijetnim glasom in vso strokovnostjo nas je popeljal v svet Bluejay-a: The world's first smart mount for your car. (Prvi pametni nosilec za vaš avto). Pod tem naslovom ga tudi najdemo na  Kickstarter portalu, saj je kampanja še v teku. Lične prosojnice je obogatel še s svojimi besedami, s katerimi nas je tudi večkrat nasmejal. Primerjave in iskrene izjave so bile po mojem mnenju pika na i. Vzbudili so mi toliko zanimanja za sam produkt, da sem doma posvetila nekaj svojega časa za pogled njihove kampanje in jo tudi priporočala naprej. Tako kot predstavitev me tudi njihova stran na portalu ni razočarala, izvedela sem še veliko koristnih stvari, katere mi bodo vsekakor prišle prav pri izvajanju nalog v sklopu našega predmeta.

Zapisala: Tamara Sefič

ponedeljek, 29. februar 2016

»Začnite bolje ceniti svoj čas« - Žepne ure Itero in izkušnje s Kickstarter kampanijo



V petek 26.2.2016, smo v sklopu UP Fakultete za Management pri predmetu Podjetniški projekt, imeli zanimivo ter predvsem poučno predstavitev dveh mladih podjetnikov Blaža Abeta in Luke Šepca. Oba sta še študenta na Univerzi v Ljubljani. Blaž je študent ekonomije, Luka pa fizike.

Blaž in Luka sta dosegla tisto, kar uspe le redkim. Razvila sta idejo,  katero sta nato s pomočjo Nika Klanjška objavila na platformi za množično financiranje Kickstarter. Ideja je bila tako zanimiva, da sta svoj zastavljeni cilj, ki je bil  22.000$ dosegla kar v pičlih 5-ih dneh. Po končani kampanji pa sta dosegla znesek v višini 35.000$.

Zagotovo se sprašujete, kako jima je to uspelo. Odgovor je, da sta zasnovala takšen izdelek, ki je pritegnil vse bodoče uporabnike. Zasnovala sta žepno uro Itero. In zakaj je tako posebna? Zato, ker je ta ura žepna, vendar pa ni takšna, kot smo jih lahko videli v 19.stoletju, ampak je zasnovana na bistveno modernejši način. Na vprašanje kako sta prišla do te ideje sta odgovorila naslednje: "Današnje žepne ure po večini oponašajo stil in dizajn iz 19. stoletja. Midva pa sva želela moderne ure, ki bi pristajale vsakemu stilu. Zato sva se odločila za preprost minimalističen dizajn, s katerim se lahko prepozna vsak." Ta ura ima steklo iz safirja, kar pomeni, da je steklo nemogoče spraskati, saj to steklo velja kot eden izmed treh najtrših stekel. Ohišje ure je iz kirurškega jekla, kar uri izredno pristaja. Mehanizem ure pa je seveda švicarski. 

In kakšni so začetki njune ideje? 

Najprej sta seveda idejo » dala « na papir, kasneje pa tudi v digitalno obliko. Svojo idejo sta najprej predstavila svojim prijateljem, katerim se je ideja zdela zanimiva. Tako sta začela resno premišljevati o uresničitvi te ideje. Povezala sta se s podjentikom Nikom Klanjškom in tako pričela razvijati idejo. Mrežila sta tako na Facebooku, Instagramu, Tweeterju in še bi lahko naštevali. Prav tako, sta imela marketinško agencijo, vendar sta mnenja, da bi jima lahko uspelo tudi boljše.   Ampak kljub temu sta pridobila zelo veliko podpornikov. Kar 80 % podpornikov prihaja iz Združenih držav Amerike, nekaj iz Avstralije, Nemčije, Francije in še mnogih drugih držav po svetu. Slovencev je bilo bolj malo. 

Proizvodnja ur je na Kitajskem, kamor pa se zaradi prenatrpanega urnika, žal nista mogla odpraviti, da bi preverila proizvodnjo. Kljub vsem obveznostim, ki jih imata na faksu in drugje, jima je do sedaj vse uspelo narediti v zastavljenem času, in prav tako bosta tudi ure odposlala svojim podpornikom v dogovorjenem času. Skozi celotno kampanjo sta se veliko naučila, in vse to sta v petek delila tudi z nami.


Naučila sta se, da je izredno pomembno, da v prvih dneh kampanje izbereš čim večji delež zastavljenega cilja, saj če ga ne zbereš v prvih dneh, je majhna možnost, da ga boš zbral kasneje. In pa seveda, da se je motiti človeško, saj sta pred samo kampanjo imela povsem drugačno predstavo, kdo bo kupec žepne  ure Itero.  Večino informacij sta pridobila v tujini,  njune odločitve so bile večinoma spontane, saj sta se z določenimi zadevami srečala prvič.
Povprašali smo jih tudi, kakšne načrte imata za prihodnost. Njun odgovor je bil, da sta že začela delati na tem, in sicer bosta pričela s trženjem preko spletne trgovine, prav tako, pa sta zasnovala tudi stojalo za ure Itero, ki je narejen v Sloveniji iz orehovega lesa. Poleg tega bosta nudila tudi graviranje ur ter zasnovala priročno darilno embalažo. 

Zapisala:   Mlinarič Klementina

sreda, 24. februar 2016

KOBEIAGI KILIMS in mag. Nina Mršnik



Kako malo je potrebno, pa smo študenti povsem zadovoljni? Profesor je v začetku predavanja omenil nastop gostje v drugem delu našega srečanja. V pričakovanjih smo včeraj, 14.2.2016 na 2. predavanju predmeta Podjetniški projekt, dodiplomskega študija Fakultete za Management v Škofja Loki, pozdravili magistrico Nino Mršnik, kot soustanoviteljico nam neznanega podjetja Kobeiagi Kilims. Simpatična govornica nas je z začetkom pripovedovanja njene zgodbe takoj pridobila na svojo stran. Nino Mršnik je študij industrijske oblikovalke pripeljal v tujino, kjer je spoznala zdaj že dolgoletno prijateljico Ivano Blaž, katera prihaja iz Bosne in je soustanoviteljica njunega podjetja. Po življenju in študiju v tujini sta se obe vrnili nazaj v Slovenijo, s skupno ljubeznijo do lepo oblikovanih objektov in tako se je njuna zgodba tudi začela. 


Čilim, kot njun glavni produkt je Nina predstavila z iskrico v očeh. Za vse, ki ste začudeno pogledali, tako kot mi na predstavitvi pa nadaljnje besede. Čilimarstvo je stara bosanska obrt ročnega tkanja preprog, tipičnih vzorcev, narejenih iz 100 % volne. Po njenih besedah je uporaba preprog raznolika, primerna tudi le kot dekoracija na steni. Med raziskovanjem ju je podatek, da uporaba Čilimov med mladimi upada, saj naj bi jih asociiral na babice, spodbudil k kreativnosti. Tradicionalne vzorce sta zamenjali za nove, sveže, moderne vzorce, kateri so primerni za vse populacije in popestrijo vsak prostor, ne glede na njegov notranji dizajn.  Kupcem sta želeli ponuditi produkt, ki traja dlje, je večen, hkrati pa ga lahko predaš generacijam naprej. To naj bi obudilo obrt in ji dalo nov pomen. 


OD IDEJE DO PRVIH KORAKOV


Idejo v glavi sta prelevili na papir, oziroma bolj natančno na računalnik. Pripravili sta kratko predstavitev za svoje prijatelje, predvsem ju je zanimalo kakšna se jim zdi njuna ideja. Zaslediti je bilo podatek, da mnogo ovčje volne kmetje odvržejo stran, tukaj se je pojavilo vprašanje, zakaj te volne ne bi odkupili? S tem bi prišli do materiala, s katerim bi dale delo tkalkam, tako bi lahko zaposlile tiste ženske, ki delo nimajo, ter s produkti obudile obrt in jo prav tako približale mladim. Ta začaran krog jima je dal smisel. Nista želeli tvegati svojega denarja in želeli sta poizvedeti ali je produkt sploh zanimiv za širšo javnost, zato prijava na Kickstarter. Prva informacija, ki si jo je vredno zapomniti je ravno to delovanje v skupnosti. Obrnili sta se na ljudi, kateri so že imeli izkušnjo s samim portalom in celotnim postopkom. Poudarili sta, da sta se takoj počutili sprejeti, sploh ker sta redki ženski, ki sta se lotili takega koraka. Vsaka dodatna informacija in napotek jima je na njuni poti prišla več kot prav. Mali triki, ki pomenijo veliko, so bili bistven del njunega uspeha. Opozorila nas je, da v fazi načrtovanja, dobro razčistimo namen, ter da dobro premislimo, naštudiramo kaj točno naš produkt ali storitev sploh je. Že od samega začetka sta se zavedali, da je pomembno imeti dobre kvalitetne slike, privlačen video in oprijemljiv opis oziroma zgodbo. Med kontakti svojih prijateljev in znancev sta nabrali ekipo, katera je uspela urediti prav vse to. Video, ki smo si ga pogledali definitivno pritegne pozornost. Okoli ciljev prodaje sta bili po nasvetu prijateljev bolj skromni. 

Postavili sta si nizek cilj, ter ga presegli, to ju je postavilo na bolj vidno mesto, kar je pustilo same pozitivne učinke. Imeli sta tudi last minut odločitev okoli dodatnega produkta, ki ga tržita po nekoliki nižji ceni, to so vzglavniki, ki imajo eno stran z volno ročno tkane vzorce. Le ti se prodajajo po 80 EUR. Ostali Čilimi se prodajajo po ceni, ki je odvisna od velikosti, razpon je od 300 do 2200 EUR. Kljub dokaj visoki ceni za slovenski trg je kar 40 % kupcev iz naše države. Z dobičkom kampanje na Kickstarter-ju  v višini 12.215 ameriških dolarjev sta pokrili stroške in odprli firmo, ki ima trenutno pet zaposlenih. Dobili pa sta tudi na prepoznavnosti, saj ju omenjajo v določenih revijah in blogih, ki jih pišejo tudi tuji znani obrazi. Ker podjetnost še v veliki meri šele spoznavata, njuni koraki temeljijo na občutkih, na nasvetih in tudi samih izkušnjah. Sta mnenja, da če tudi pride čas, ko ni nobene prodaje, to ni slab trenutek, ker tudi tak dan, je le en dan na poti h končnemu uspehu. Lahko smo se naučili, da ni vse v implementiranju novih stvari. Je tudi bistvo to, da najdeš biser v školjki, ki ga je le potrebno oplemenititi, mu dati pomen in zgraditi zgodbo v katero verjameš z vsem srcem. 


Bled, 24.02.2016, Tamara Sefič