V raziskavi je sodelovalo 280
podjetij starih od 0 do 20 let: 82 visokotehnoloških in 197 nizkotehnoloških
podjetij. Pod visokotehnološka podjetja smo uvrstili podjetja iz naslednjih
področij: informacijske tehnologije, robotika, biotehnologija, semikonduktorji,
telekomunikacije, nanotehnologija, avtomobilska industrija itd. Pod
nizkotehnološka podjetja smo uvrstili vsa ostala podjetja, na primer turizem,
svetovanje, izobraževanje, kreativne industrije itd.
V raziskavo smo vključili naslednje
vprašalnike: lestvico o uporabniško spodbujenem inoviranju, lestvico o
naravnanosti na blagovne znamke, različne kazalnike inovativnosti, različne
kazalnike poslovne uspešnosti in lestvico o zaznavanju panoge, v kateri deluje
podjetje. Celoten vprašalnik je vseboval tudi demografske podatke o podjetju. Udeleženci
so ocenjevali trditve z ocenami od 1 do 5.
Nekatera podjetja prakticirajo zaprti tip inoviranja, pri
katerem inovacijski proces temelji predvsem na razvijanju novih tehnologij,
znanje ostaja zaprto v podjetju in dostopno le redkim, prijava patentov ima
visoko prioriteto, pri inoviranju sodelujejo predvsem zaposleni v podjetju.
Druga podjetja pa se angažirajo v odprtem inoviranju, pri katerem sodelujejo
tudi drugi ljudje in ne le zaposleni v podjetju (na primer zunanji inovatorji,
uporabniki, kupci, poslovni partnerji). Eden izmed načinov odprtega inoviranja
je uporabniško spodbujeno inoviranje, ki smo mu posvetili našo raziskavo.
Uporabniško spodbujeno inoviranje (USI) je pristop k
inoviranju, pri katerem podjetja v vse faze inovacijskega procesa vključujejo
uporabnike, nenehno iščejo povratne informacije o svojih izdelkih / storitvah
na trgu in so usmerjena v dizajn z namenom zagotavljanja uporabniku prijaznih
inovacij. Vključevanje uporabnikov v
vse faze inovacijskega procesa pomeni raziskovanje njihovih dejanskih potreb z
različnimi raziskovalnimi pristopi, kot so raziskovanje na terenu, poglobljeni
intervjuji o navadah uporabnikov, opazovanje uporabnikov ipd. Vključevanje
uporabnikov v inoviranje je še širše in zajema aktivno spodbujanje uporabnikov
k iskanju idej za nove izdelke / storitve ali k izboljševanju obstoječih
izdelkov / storitev. Podjetja organizirajo žive laboratorije, v katerih
uporabniki razvijajo nove izdelke / storitve. Nekatera podjetja vključujejo
uporabnike v svoje razvojne time. Iskanje
povratnih informacij se nanaša na zgodnje prototipiranje in testiranje
prototipov, organiziranje poskusnih prodaj in iskanje potencialnih kupcev že v
fazi razvoja novega izdelka / storitve. Usmerjenost
v dizajn pa se nanaša na osredotočenost podjetja k oblikovanju intuitivnih
izdelkov / storitev, ki omogočajo enostavno uporabo različno zahtevnim
uporabnikom. V praksi je pristop znan kot vitko podjetništvo, agilno inoviranje
in kot dizajnersko razmišljanje. Uporablja se lahko tako za razvoj izdelkov kot
tudi za razvoj storitev.
Tako vitko inoviranje podjetjem omogoči prilagodljivost, saj
jim pogosti stiki z uporabniki omogočijo spremljanje spreminjajočih se potreb
in trendov. Z uporabniško spodbujenim inoviranjem se podjetja izognejo visokim
razvojnim stroškom, saj hitro preizkušanje osnovnih prototipov na trgu
zagotavlja usmerjeno in konkretno povratno informacijo v zvezi z novim izdelkom
/ storitvijo. Čas je v razvojnem procesu izredno pomemben in uporabniško
spodbujeno inoviranje s stalnim testiranjem trga gradi ravno na prihranku časa,
ki ga podjetje dobi s tem, ko odkriva skrite potrebe uporabnikov in preizkuša
že hitre nedodelane koncepte novih izdelkov / storitev. Slika 1
prikazuje tri ključne sestavine uporabniško spodbujenega inoviranja.
Slika 1. Uporabniško spodbujeno inoviranje.
V nadaljevanju so prikazani
rezultati, kako uporabniško spodbujeno inoviranje zaznavajo podjetja, vključena
v raziskavo.
Tabela 1. Povprečne
vrednosti uporabniško spodbujenega inoviranja v visokotehnoloških in
nizkotehnoloških podjetjih.
Vključevanje uporabnikov
|
Iskanje povratnih informacij
|
Usmerjenost v dizajn
|
|
Visoko tehnološka podjetja
|
3.7
|
3.8
|
4.2
|
Nizko tehnološka podjetja
|
3.3
|
3.5
|
3.9
|
Iz zgornje tabele je razvidno, da
imajo visokotehnološka podjetja na vseh področjih uporabniško spodbujenega
inoviranja višje rezultate. V primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji bolj
vključujejo uporabnike v razvoj, pogosteje iščejo povratne informacije in so
bolj osredotočena na dizajn. Storitvena podjetja imajo še dosti rezerve pri
izboljševanju svojih razvojnih procesov, pri prilagajanju storitev potrebam
uporabnikov in pri sistematičnem načrtovanju storitev v smislu dizajniranja
storitev.
Odnos med uporabniško spodbujenim inoviranjem je posreden,
kot prikazuje Slika 2.
Uporabniško spodbujeno inoviranje vodi do boljših kazalnikov inovativnosti in
inovativnosti v primerjavi s konkurenco. Inovativnost pa nadalje vpliva na
poslovno uspešnost, ki smo jo merili z rastjo prodaje, rastjo števila
zaposlenih, rastjo tržnega deleža in subjektivnim zaznavanjem uspešnosti
podjetja v primerjavi s konkurenco. Pri tem je povezanost višja v
visokotehnoloških podjetjih v primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji. Spodnja
slika prikazuje povprečne korelacije.
Slika 2. Odnos
med uporabniško spodbujenim inoviranjem in poslovno uspešnostjo podjetja.
Prikazani so povprečni korelacijski koeficienti.
Podjetja, ki delujejo po načelih uporabniško spodbujenega
inoviranja, se tudi bolj intenzivno ukvarjajo z razvojem svojih blagovnih
znamk, kar se posredno odraža v poslovni uspešnosti. Zavedajo se, da so tržne
kapacitete izredno pomembne za njihov razvoj, zato jih razvijajo prek različnih
kanalov. Trženjske
kapacitete se nanašajo na razvoj cenovnih programov, distribucijskih sistemov
in trženjskega komuniciranja. Gre za poslovni model podjetja, ki močno vpliva
na poslovno uspešnost. Podjetja profitirajo od uporabniško spodbujenega
inoviranja prek dobro zastavljenega poslovnega modela, podprtega z močno
blagovno znamko. So pa visokotehnološka podjetja v povprečju nekoliko manj
usmerjena v razvoj tržnih kapacitet in poslovnega modela v primerjavi z
nizkotehnološkimi podjetji, kar lahko ovira njihovo poslovno uspešnosti.
Slika 3
Vloga blagovnih znamk in trženjskih kapacitet v odnosu med uporabniško
spodbujenim inoviranjem in poslovno uspešnostjo. Prikazani so povprečni korelacijski
koeficienti.
Kako svoje panoge zaznavajo podjetja? Tabela 2 prikazuje,
kako podjetja zaznavajo panogo, v kateri delujejo. Visokotehnološka podjetja zaznavajo
večjo rast trga, večjo turbulentnost na trgu in tehnološko turbulentnost v
primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji. Zaznavajo pa nekoliko manjšo
intenzivnost konkurence. Zaradi priložnosti na trgu, turbulentnosti in hitrega
spreminjanja tehnologij, so ta podjetja tudi bolj naklonjena uporabniško
spodbujenemu inoviranju, ker jim omogoča hitre povratne informacije s trga.
Tabela 2. Značilnosti panoge.
Značilnosti
panoge
|
Visokotehnološka podjetja
|
Nizkotehnološka podjetja
|
Intenzivnost
konkurence
|
3.6
|
3.8
|
Rast trga
|
3.5
|
3.1
|
Turbulentnost
na trgu
|
3.4
|
3.1
|
Tehnološka
turbulentnost
|
3.9
|
3.2
|
Zaključek
Uporabniško spodbujeno inoviranje omogoča podjetjem hitre
povratne informacije s trga pri razvijanju novih izdelkov / storitev. Poleg
tega je to način za vključevanje uporabnikov v proces inoviranja in
osredotočanje na intuitiven dizajn. Podjetja, ki se angažirajo v uporabniško
spodbujenem inoviranju, imajo boljše rezultate inovacij, z razvijanjem svojih
tržnih kapacitet so bolje pripravljena na dinamiko trga, več vlagajo v razvoj
blagovnih znamk. Vse to pa prispeva k njihovi poslovni uspešnosti.
Visokotehnološka podjetja se v primerjavi z nizkotehnološkimi podjetji v
povprečju manj angažirajo pri razvoju svojih tržnih kapacitet, kar lahko
upočasnjuje njihov razvoj.
Avtorica: Blanka Tacer
blanka.tacer@gmail.com,
blanka.tacer@gmail.com,
Maj, 2014
