Na četrtem srečanju i.šole smo razmišljali z rokami!

Četrto srečanje i.šole (inovacijske šole) smo začeli s 3. fazo dizajnerskega razmišljanja, z generiranjem idej za dva podana izziva. Študentje so se lotili generiranja idej z »brainstormingom«. Skušali so zbrati čim več različnih in zanimivih idej, s pomočjo katerih so kasneje prišli do nekaj idej, ki so jih pri reševanju izziva kasneje uporabili. V skupinah so bili kreativni in ustvarjalni pri generiranju idej. Imeli so veliko zanimivih idej, najbolj zanimive so predstavili celotni skupini.

 

 V drugem delu predavanja se nam je pridružila doc. dr. Tina Bratkovič Kregar, ki je študentom predstavila naslednjo, četrto fazo dizajnerskega razmišljanja, in sicer eksperimentiranje. V četrti fazi dizajnerskega razmišljanja se ukvarjamo z eksperimentiranjem. Na osnovi zbranih idej so se študentje kasneje lotili prototipiranja.

Faza prototipiranja je pri dizajnerskem razmišljanju izjemno pomembna. Prednost je v hitrem prototipiranju in s prototipi ustvarjamo komunikacijo tudi z našimi uporabniki. Vedeti moramo, da so prototipi »živi« in jih nikoli ne dokončamo. Pomembno je, da prototipe čim prej testiramo pri uporabnikih, saj tako zelo hitro dobimo povratno informacijo o našem izdelku ali storitvi, ki ju lahko potem hitro popravimo, dopolnimo ali spremenimo. Študentje so se po predstavljenem teoretičnem ozadju prototipiranja in eksperimentiranja lotili izdelave lastnih prototipov s pomočjo kolaž papirja. Ob koncu predavanja je imela vsaka skupina izdelan prvi prototip, ki ga bo testirala in dopolnila ter predstavila na naslednjih predavanjih. Predstavitev se že veselimo!

 Zapisala : Ula Mejaš

 

3. srečanje i-šole: začetna zmedenost zaradi drugačnega načina dela se počasi umirja

Na tretjem srečanju i.šole (inovacijske šole) smo na predavanju gostili uspešnega podjetnika Ronalda Pintarja, solastnika podjetja Fibernet d.o.o., ki je študentom predstavil svojo uspešno podjetniško zgodbo, ki se je začela leta 2000. Gospod Pintar je dal študentom nekaj napotkov in spodbud za to, da bi se odločili za lastno podjetniško pot. Kot glavno prednost podjetništva je izpostavil svobodo, ki je njemu izjemno pomembna. Sodeloval je tudi pri delu v skupinah, kjer se je posvetil skupinam študentov, ki so imeli zanj pripravljena vprašanja v povezavi s svojim izzivom.

V nadaljevanju predavanja je prof. dr. Mitja Ruzzier študentom predstavil drugo fazo dizajneskega razmišljanja – razlaganje. S pomočjo razlaganja skušamo najti smer za nadaljnje generiranje idej, želimo preiti iz sedanjih ovir v prihodnje priložnosti in skušamo najti navdihujoče akcijsko vprašanje, ki se začne s »Kako bi lahko…?«.

Študentje so se po kratkem pregledu teoretičnega ozadja lotili dela v skupinah na zadanih izzivih in sicer: spletnega portala PIA in izziva v povezavi s knjigo »Marketing for Entrepreneurs and SMEs: A global perspective«. 

Skupine izziva že dobro poznajo, saj so morali v preteklem tednu, ko so se ukvarjali s fazo raziskovanja, le ta raziskati in dobiti čim več informacij v povezavi z njima.  Druge faze dizajnerskega razmišljanja so se lotili po 5 korakih. Najprej so si med seboj delili zgodbe in zbirali vse informacije, ki so jih do sedaj pridobili o svojem izzivu. Iz zbranih informacij so nato poskušali identificirati vzorce in poskušali najti skupne teme informacij. Ko so določili teme, so poskušali le te med seboj povezati in pokazati povezave med informacijami ter ugotoviti, katere so nadredne in katere podredne. Zaključili so z definiranjem akcijskih vprašanj za vsako izmed izluščenih tem. Na osnovi postavljenih akcijskih vprašanj bomo na četrtem srečanju nadaljevali z generiranjem idej s pomočjo več različnih tehnik.

Zapisala : Ula Mejaš