sreda, 24. februar 2016

KOBEIAGI KILIMS in mag. Nina Mršnik



Kako malo je potrebno, pa smo študenti povsem zadovoljni? Profesor je v začetku predavanja omenil nastop gostje v drugem delu našega srečanja. V pričakovanjih smo včeraj, 14.2.2016 na 2. predavanju predmeta Podjetniški projekt, dodiplomskega študija Fakultete za Management v Škofja Loki, pozdravili magistrico Nino Mršnik, kot soustanoviteljico nam neznanega podjetja Kobeiagi Kilims. Simpatična govornica nas je z začetkom pripovedovanja njene zgodbe takoj pridobila na svojo stran. Nino Mršnik je študij industrijske oblikovalke pripeljal v tujino, kjer je spoznala zdaj že dolgoletno prijateljico Ivano Blaž, katera prihaja iz Bosne in je soustanoviteljica njunega podjetja. Po življenju in študiju v tujini sta se obe vrnili nazaj v Slovenijo, s skupno ljubeznijo do lepo oblikovanih objektov in tako se je njuna zgodba tudi začela. 


Čilim, kot njun glavni produkt je Nina predstavila z iskrico v očeh. Za vse, ki ste začudeno pogledali, tako kot mi na predstavitvi pa nadaljnje besede. Čilimarstvo je stara bosanska obrt ročnega tkanja preprog, tipičnih vzorcev, narejenih iz 100 % volne. Po njenih besedah je uporaba preprog raznolika, primerna tudi le kot dekoracija na steni. Med raziskovanjem ju je podatek, da uporaba Čilimov med mladimi upada, saj naj bi jih asociiral na babice, spodbudil k kreativnosti. Tradicionalne vzorce sta zamenjali za nove, sveže, moderne vzorce, kateri so primerni za vse populacije in popestrijo vsak prostor, ne glede na njegov notranji dizajn.  Kupcem sta želeli ponuditi produkt, ki traja dlje, je večen, hkrati pa ga lahko predaš generacijam naprej. To naj bi obudilo obrt in ji dalo nov pomen. 


OD IDEJE DO PRVIH KORAKOV


Idejo v glavi sta prelevili na papir, oziroma bolj natančno na računalnik. Pripravili sta kratko predstavitev za svoje prijatelje, predvsem ju je zanimalo kakšna se jim zdi njuna ideja. Zaslediti je bilo podatek, da mnogo ovčje volne kmetje odvržejo stran, tukaj se je pojavilo vprašanje, zakaj te volne ne bi odkupili? S tem bi prišli do materiala, s katerim bi dale delo tkalkam, tako bi lahko zaposlile tiste ženske, ki delo nimajo, ter s produkti obudile obrt in jo prav tako približale mladim. Ta začaran krog jima je dal smisel. Nista želeli tvegati svojega denarja in želeli sta poizvedeti ali je produkt sploh zanimiv za širšo javnost, zato prijava na Kickstarter. Prva informacija, ki si jo je vredno zapomniti je ravno to delovanje v skupnosti. Obrnili sta se na ljudi, kateri so že imeli izkušnjo s samim portalom in celotnim postopkom. Poudarili sta, da sta se takoj počutili sprejeti, sploh ker sta redki ženski, ki sta se lotili takega koraka. Vsaka dodatna informacija in napotek jima je na njuni poti prišla več kot prav. Mali triki, ki pomenijo veliko, so bili bistven del njunega uspeha. Opozorila nas je, da v fazi načrtovanja, dobro razčistimo namen, ter da dobro premislimo, naštudiramo kaj točno naš produkt ali storitev sploh je. Že od samega začetka sta se zavedali, da je pomembno imeti dobre kvalitetne slike, privlačen video in oprijemljiv opis oziroma zgodbo. Med kontakti svojih prijateljev in znancev sta nabrali ekipo, katera je uspela urediti prav vse to. Video, ki smo si ga pogledali definitivno pritegne pozornost. Okoli ciljev prodaje sta bili po nasvetu prijateljev bolj skromni. 

Postavili sta si nizek cilj, ter ga presegli, to ju je postavilo na bolj vidno mesto, kar je pustilo same pozitivne učinke. Imeli sta tudi last minut odločitev okoli dodatnega produkta, ki ga tržita po nekoliki nižji ceni, to so vzglavniki, ki imajo eno stran z volno ročno tkane vzorce. Le ti se prodajajo po 80 EUR. Ostali Čilimi se prodajajo po ceni, ki je odvisna od velikosti, razpon je od 300 do 2200 EUR. Kljub dokaj visoki ceni za slovenski trg je kar 40 % kupcev iz naše države. Z dobičkom kampanje na Kickstarter-ju  v višini 12.215 ameriških dolarjev sta pokrili stroške in odprli firmo, ki ima trenutno pet zaposlenih. Dobili pa sta tudi na prepoznavnosti, saj ju omenjajo v določenih revijah in blogih, ki jih pišejo tudi tuji znani obrazi. Ker podjetnost še v veliki meri šele spoznavata, njuni koraki temeljijo na občutkih, na nasvetih in tudi samih izkušnjah. Sta mnenja, da če tudi pride čas, ko ni nobene prodaje, to ni slab trenutek, ker tudi tak dan, je le en dan na poti h končnemu uspehu. Lahko smo se naučili, da ni vse v implementiranju novih stvari. Je tudi bistvo to, da najdeš biser v školjki, ki ga je le potrebno oplemenititi, mu dati pomen in zgraditi zgodbo v katero verjameš z vsem srcem. 


Bled, 24.02.2016, Tamara Sefič

Ni komentarjev:

Objavite komentar