Opis rojstva ideje dizajnerskega razmišljanja (SLO language)
“Problemov ne moremo reševati z enakim razmišljanjem, s katerim smo problem tudi ustvarili”. (Einstein)[1]
Pojem »dizajnersko razmišljanje« oz. v angleščini »design thinking« v svojem dobesednem pomenu predstavlja specifičen način mišljenja, ki ga uporabljajo oblikovalci pri razvijanju novega izdelka oziroma načrtovanju storitve. Vendar ta splošna oznaka ne pove veliko. Prvi je besedo dizajn v povezavi s procesom mišljenja uporabil raziskovalec, ekonomist, sociolog, psiholog in Nobelov nagrajenec za ekonomijo Herbert Simon, in sicer že leta 1969. V njegovem konceptu je bilo dizajnersko razmišljanje podobno sintetičnemu mišljenju, ki pomeni kombiniranje idej v kompleksno celoto, kot nasprotje analitičnemu mišljenju. Pri kombiniranju idej gre za izmenični proces divergentnega in konvergentnega mišljenja, kar pa je pravzaprav značilno tudi za metodo ustvarjalnega reševanja problemov. Dizajnersko razmišljanje delno vsebuje elemente abduktivnega sklepanja (za abduktivno sklepanje – kot tretji način sklepanja poleg induktivnega in deduktivnega sklepanja – je značilno, da se ga uporabi takrat, ko se na osnovi nepopolnega opazovanja želi narediti najverjetnejšo možno razlago nekega dogodka, in se ga pogosto uporablja, ko razpolagamo z nepopolnimi informacijami). Dizajnersko razmišljanje je delno podobno tudi De Bono-vemu konceptu lateralnega mišljenja, saj združuje racionalno in intuitivno komponento mišljenja (uporabo leve in desne hemisfere).
Metoda dizajnerskega razmišljanja je torej le ena izmed metod, ki se jo lahko uporabi pri reševanju odprtih problemov. Za enakim terminom pa se danes v poslovnem svetu skriva pristop k razvoju inovativnih, konkurenčnih izdelkov in storitev. Koncept dizajnerskega razmišljanja so dodelali in ga v praktične namene uporabljajo na Inštitutu za dizajn Hasso Plattner v Silicijevi dolini (zasledimo ga lahko tudi pod imenom Stanfordski d.school – več na: http://dschool.stanford.edu/). Na omenjenem inštitutu svoje študente različnih študijskih smeri usposobijo za reševanje pomembnih družbenih problemov, s katerimi se bodo v svojem profesionalnem življenju soočali v 21. stoletju.
Avtor: Tine Nagy
Avtor: Tine Nagy
[1] »We can't solve problems by using the same kind of thinking we used when we created them« (Einstein).
Ni komentarjev:
Objavite komentar